Na spletnem zavihku, namenjenemu varnemu in spodbudnemu učnemu okolju, posvečamo pozornost naslednjim aktualnim tematikam:
Dobro počutje in spodbudna klima
Tako izkušnje kot številne raziskave (O naravi učenja, Socialni odnosi v šoli, Preventivna vloga pozitivnih socialnih odnosov v šoli) potrjujejo, da sta dobro počutje in klima kot učinka varnega in spodbudnega učnega okolja pomembna dejavnika učne zavzetosti in uspešnosti. Pri tem pa seveda z dobrim počutjem ne mislimo na lagodnost, pasivnost ali čutno ugodje, ampak na aktivno oziroma polno vključenost v učni proces in v dejavnosti, ki jih učenci doživljajo kot smiselne, ter v skupino, v kateri se čutijo sprejete in vključene: Vključujoča šola, Varno in spodbudno učno okolje.
Učitelji so včasih v dilemi, ali naj bodo prijazni ali zahtevni, ali čustva sodijo v šolo ali ne. Raziskave različnih disciplin z nevroznanostjo vred (OECD) pojasnjujejo, da je za učinkovit učni proces pomembno tako to, da se učenci vanj čutijo vključeni tudi s čustvi (da jim je zanimiv, smiseln, da jih nagovarja in angažira), kot to, da so v njem varni, povezani, spodbujeni, da jih ni strah in jih ne skrbi, ampak doživljajo občutek kompetentnosti: O naravi učenja, str. 83-103.
To ne pomeni varljive tolažbe in popuščanja, ampak kombinacijo spodbudnosti in odločnosti (ang. »warm demander«), strukture in podpore oziroma opore, visokih pričakovanj, a realističnih ter podprtih z ustrezno stopnjevanim učiteljevim vodenjem.
Več o tem v: Vključujoča šola.
Strokovne podlage, orodja, primere in namige za prakso predstavljamo v 3. in 4. zvezku priročnika Vključujoča šola (Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost ter Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost) ter v strokovnem gradivu Kako do spodbudnega in varnega učnega okolja?
V slednjem osvetljujemo tudi priporočene prakse ob pojavu neželenega vedenja. Več o tej temi najdete tudi v Revija VIZ 3-4/2018 in v prilogi revije VIZ 2/2018 Učiteljev glas.
Prav tako je ta tema obširno predstavljena v tematski številki revije Vzgoja in izobraževanje: Krepitev varnega in spodbudnega učnega okolja in preprečevanje medvrstniškega nasilja.
Eno najpomembnejših priporočil se nanaša na priporočeni vzgojni pristop, ki temelji na kombinaciji jasnih pričakovanj in nudenju podpore (kognitivne in čustvene) pri doseganju le-teh.
Eno ključnih konceptualnih podlag na temo osebne dobrobiti/blagostanja, ki je povezano z varnim in spodbudnim učnim okoljem, predstavlja dokument OECD-ja LifeComp – Evropski okvir za osebno in socialno ključno kompetenco ter kompetenco učenje učenja, katerega prevod smo objavili v digitalni bralnici ZRSŠ.
Pomembna veščina učiteljev je vodenje razreda. Pozornost pa posvečamo tudi otrokom s posebnimi potrebami ter s čustvenimi in vedenjskimi izzivi oz. izstopajočim vedenjem.
Duševno zdravje in podpora učencem v stiski
V zadnjem času postajajo izzivi na področju duševnega zdravja in povečani pojavi duševnih stisk vse bolj pereči. V ta namen smo na Zavodu RS za šolstvo angažirali strokovnjakinje za duševno zdravje oseb, ki so pripravile ideje, kako ravnati v primerih, ko se učitelji srečujete z učenci z duševnimi stiskami. Za to ponudbo smo se odločili, ker ste učitelji največ časa z njimi, zato ker vam učenci praviloma zaupajo in ste vi tisti, ki pogosto prvi zaznate, da so v stiski.
Naslavljamo stiske: odklanjanje šole, vračanje po daljši odsotnosti, prekomerna raba zaslonov, motnje hranjenja, panične motnje, anksioznost, depresivnost, samomorilne misli, žalovanje, psihosomatske težave, samodestruktivno vedenje in ogroženost zaradi naravnih nesreč.
Zakaj? Da boste pravočasno zaznali, da je učenec v stiski in se ustrezno odzvali, če še nihče drug tega ni ugotovil in da boste učenca ustrezno podpirali, ko je enkrat stiska prepoznana. To ne pomeni prevzemanja vloge svetovalnega delavca, ampak podpiranje v vaši vlogi učitelja: med poukom, med odmori, v vlogi razrednika ali v vlogi čutečega odraslega, ki zna izpeljati rahločuten podporni pogovor in pomagati poiskati nekaj opor, ki bodo učencu olajšale šolski »vsakdan«.
UVODNIK
Infografika je na voljo na povezavi -> Uvodnik
Sodelovanje s svetovalno službo in načelo zaupnosti
SPOLNA ZLORABA
Infografika je na voljo na povezavi -> Spolna zloraba
PODPORA PRI ODKLANJANJU ŠOLE
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri odklanjanju šole
PODPORA PRI VRAČANJU PO DALJŠI ODSOTNOSTI
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri vračanju po daljši odsotnosti
PODPORA PRI PREKOMERNI RABI ZASLONOV
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri prekomerni rabi zaslonov
PODPORA PRI PANIČNI MOTNJI
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri panični motnji
PODPORA PRI ANKSIOZNOSTI
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri anksioznosti
PODPORA PRI PSIHOSOMATSKIH MOTNJAH
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri psihosomatskih motnjah
PODPORA PRI SAMOMORILNIH MISLIH
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri samomorilnih mislih
PODPORA PRI ŽALOVANJU
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri žalovanju
PODPORA PRI SAMODESTRUKTIVNEM VEDENJU
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri samodestruktivnem vedenju
PODPORA OTROKU IN MLADOSTNIKU PRI SPOPRIJEMANJU S TRAVMO
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora otroku in mladostniku pri spoprijemanju s travmo
PODPORA UČENCEM OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH
Tudi krizni dogodki in poplave, ki so jih v delu Slovenije doživeli mnogi otroci in mladostniki, vas, pedagoške delavce, postavljajo pred dodaten izziv, pri katerem vas želimo podpreti z nekaj informacijami in priporočili. V ta namen smo na Zavodu RS za šolstvo angažirali strokovnjakinje za duševno zdravje oseb z izkušnjami kriznih dogodkov, ki so predstavile nekaj načinov za podpiranje učencev v primeru naravnih nesreč.
Več o tem na posnetku dogodka Teden digitalnega izobraževanja v organizaciji Zavoda RS za šolstvo (video se prične po 15 minuti).
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora učencem ob naravnih in drugih nesrečah
PODPORA UČITELJEM
Z namenom, da bi poskrbeli tudi za dobrobit učiteljev, smo pripravili še infografiko z videom Skrb zase.
V dodatno pomoč učiteljem pri krepitvi duševnega zdravja služijo še spodnji videi.
Viri pomoči in priporočil s področja duševnega zdravja:
V zvezi s prihodom beguncev je na voljo pogovor z dr. Anico Mikuš Kos ob prihodu otrok in mladostnikov iz Ukrajine.
Opozarjamo tudi na naslednje pomembne vire:
Tematska številka na temo duševnega zdravja Šolsko svetovalno delo (2-3/2017) – Zavod RS za šolstvo.
Priročnik za samopomoč mladostnikom in mladostnicam Brošura #ToSemJaz – Page 1.
Za pomoč pedagoškim delavcem pri spoprijemanju z nevarnostjo samomorilnosti otrok in mladostnikov priporočamo spodnjo povezavo. V Sloveniji stori samomor vsako leto okoli 20 mladostnikov med 14. in 19. letom, veliko več pa je poskusov samomorov. Tuji strokovnjaki namreč ocenjujejo, da naj bi se med mladimi na vsak izvršen samomor zgodilo okoli 100 do 200 poskusov samomora.« Veliko o programu na https://zivziv.si/a-se-stekas/ – A se štekaš?, Živ?Živ! – Raziskovanje in preprečevanje samomora.
Za primere, ko se samomor zgodi, so na NIJZU-ju pripravili gradivo v podporo celotni skupnosti: https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/smernice_ko-se-zgodi-samomor_e-publikacija.pdf.
Medvrstniško nasilje
V šolstvu je aktualno tudi medvrstniško nasilje. Učitelje na tem področju podpiramo z gradivi in usposabljanji, v preteklih letih pa tudi z razvojno nalogo Varno in spodbudno učno okolje, ki se je iztekla s šolskim letom 2025/2026. Nudimo tudi podporo OE in izmenjavo izkušenj na regijski ravni, svetovalne storitve, posvete in druge oblike sodelovanja. ZRSŠ pri spoprijemanju s temi izzivi sodeluje z vrsto različnih institucij in organizacij in izvaja z njimi tudi skupne aktivnosti.
K temu pojavu pristopamo na treh ravneh:
Zaradi potrebe po sistematični obravnavi delovanja na vsaki od teh ravni je nastal Protokol ob zaznavi in za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Dokument je nastal z namenom, da zaposlenim v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javnoveljavni program, pomagajo razumeti pojav nasilja med vrstniki ter se ustrezno in učinkovito odzivati oziroma ukrepati ob zaznavi medvrstniškega nasilja, še posebej v primerih hujših oblik nasilja.
V strokovnem gradivu Kako do spodbudnega in varnega učnega okolja? osvetljujemo priporočene prakse ob pojavu neželenega vedenja. Več o tej temi najdete tudi v reviji Vzgoja in izobraževanje 1-2/2024, Revija VIZ 3-4/2018 in v prilogi revije VIZ 2/2018 Učiteljev glas ter v 1. številki letnika 2025.
Strokovne podlage, orodja, primere in namige za preventivne dejavnosti za prakso pa predstavljamo v 3. in 4. zvezku priročnika Vključujoča šola (Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost ter Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost) in v programu usposabljanja VSUO Video paketi (3. modul).
Na temo medvrstniškega nasilja predstavljamo še nekaj video prispevkov slovenskih strokovnjakinj za to področje.
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta UM
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta UM
Tukaj najdete nekaj referenčnih virov na to temo:
- Članek iz revije Šolsko polje;
- Posebej opozarjamo na članke iz prve številke Vzgoja in izobraževanje letnika 2025 na temo spolnega nasilja in odzivanja v primerih nasilja ter na članke letnika 2024 o tem, kako voditi pogovore ob zahtevnih čustvenih dogodkih: https://www.zrss.si/arhiv-clankov/?arhiv_clankov_avtorji=julija-pelc;
- Za spoprijemanje z nasiljem je na mariborski fakulteti nastal odličen priročnik dr. Katje Košir s soavtorji Priročnik za načrtovanje vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v šoli, ki si ga lahko prenesete iz povezave: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/901.
Na to temo so objavljeni tudi prispevki v reviji Šolsko svetovalno delo:
- dr. Katje Košir z naslovom Preprečevanje in obravnavanje medvrstniškega nasilja v šoli kot proces socialnega in čustvenega učenja tudi: SSD_st3_2022_NR.pdf
- dr. Ane Kozina idr. Do vključujočih skupnosti prek socialnega, čustvenega in medkulturnega učenja: projekt ROKA v ROKI: 04_AnaKozin-idr.pdf
- Kristina Šparemblek: Digitalni sistem za anonimno poročanje o medvrstniškem nasilju v šolah: SSD_st3_2022_NR.pdf
V marcu 2025 je potekala odmevna kampanija “Odpikajmo nasilje”, ki je potekala v organizaciji RTV Slovenija ob podpori ZRSŠ, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Urada vlade RS za komuniciranje, Ministrstva za digitalno preobrazbo, Društva psihologov Slovenije, Društva za nenasilno komunikacijo in Logout: https://www.rtvslo.si/odpikajmo-nasilje.
Vse ostalo gradivo in povezave na druge institucije pa najdete v razdelku “Druge koristne povezave” na dnu strani.
Krepitev čustvenih in socialnih veščin
V aktivnostih varnega in spodbudnega učnega okolja je veliko pozornosti posvečeno tudi krepitvi čustvene in socialne pismenosti. Čustvena in socialna pismenost (ČSP) predstavlja pomemben preventivni dejavnik za neželeno vedenje, hkrati pa je pomemben vzgojni cilj sama na sebi. Med drugim zajema: samopoznavanje (npr. pre-poznavanje svojih občutkov in čustev), samouravnavanje (npr.: uravnavanje lastnih čustev), upoštevanje drugih (npr. empatija), odnosne spretnosti (npr. aktivno poslušanje, spoštljiva komunikacija) ter odgovorno in etično ravnanje. Čustvena in socialna pismenost se krepi skozi temu namenjene prakse in aktivnosti. Primer, kako je v šoli možno na sistematičen način razvijati enega od vidikov ČSP – empatijo – prikazuje spodnji video dr. Tanje Rupnik Vec:
Na Zavodu RS za šolstvo odgovarjamo na te izzive z aktivnostmi za varno in spodbudno učno okolje:
- s Katis seminarji v okviru projekta IJZ smo v šolskem letu 2020/2021 dosegli preko 1.000 pedagoških delavcev;
- z razvojno nalogo Varno in spodbudno učno okolje, ki je bila usmerjena tako v didaktično kot v psihosocialno plat podpore učiteljem oz. vzgojno-izobraževanim zavodom, smo pričeli pilotno v šolskem letu 2018/2019 ter 2019/2020, nato pa v šolskem letu 2020/2021 z njo pričeli triletni ciklus s 60 vzgojno-izobraževalnimi zavodi; v šolskem letu 2023/2024 se je novemu razvojnemu ciklu pridružilo še 89 VIZ; naloga je bila zaključena s šolskim letom 2025/2026; strokovne osnove in dosežki so bili predstavljeni na konferenci v Laškem, marca 2026; učinke spremljamo s pomočjo Pedagoškega inštituta in načrtujemo objavo rezultatov;
- trenutno nadgrajujemo in posodabljamo program usposabljanja za varno in spodbudno učno okolje na temo dobrih odnosov, čustvene pismenosti ter neželenega vedenja.
Z razvojno nalogo Varno in spodbudno učno okolje smo od šolskega leta 2018/2019 naprej intenzivno podpirali učitelje oz. vzgojno-izobraževalne institucije z usposabljanjem ter podporo in svetovanjem pri preizkušanju v praksi, in sicer na naslednjih področjih:
- dobri odnosi med učitelji in učenci, odnosna kompetenca, dober stik, počutje in klima;
- vzgojni pristopi in vodenje razreda;
- čustveno in socialno učenje ter empatija: Vključujoča šola;
- neželeno vedenje, razlogi in ravnanje: Kako do spodbudnega in varnega učnega okolja?;
- medvrstniško nasilje in ranljive skupine: Protokol ob zaznavi in za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, Vzgoja in izobraževanje 4-5/2015, Vzgoja in izobraževanje 3-4/2016, Šolsko polje, Vzgoja in izobraževanje 1-2/2024, Vzgoja in izobraževanje 3-4/2018 in priloga revije VIZ 2/2018 Učiteljev glas ter 1. številka letnika 2025;
- sistemski pristop na ravni šole: Vpeljevanje sprememb v šole – priročnik za šolske razvojne time, Učitelj raziskovalec lastne prakse).
Pristop je temeljil na intenzivnih usposabljanjih šolskih timov, ki so nato pridobljeno preizkušali v praksi in prenašali na sodelavce. Temeljno načelo je bil vsešolski sistematični pristop z namenom doseči z aktivnostmi vse učence in učitelje.