Varno in spodbudno učno okolje

Kakovostni odnosi, dobro počutje – pot do učne zavzetosti in uspešnosti

Tako izkušnje kot številne raziskave (O naravi učenja, Socialni odnosi v šoli) potrjujejo, da sta dobro počutje in klima kot učinka varnega in spodbudnega učnega okolja pomembna dejavnika učne zavzetosti in uspešnosti. Pri tem pa seveda z dobrim počutjem ne mislimo na lagodnost, pasivnost ali čutno ugodje, ampak na aktivno oziroma polno vključenost v učni proces in v dejavnosti, ki jih učenci doživljajo kot smiselne, ter v skupino, v kateri se čutijo sprejete in vključene: Vključujoča šola, Varno in spodbudno učno okolje.

Učitelji so včasih v dilemi, ali naj bodo prijazni ali zahtevni, ali čustva sodijo v šolo ali ne. Raziskave različnih disciplin z nevroznanostjo vred (OECD) pojasnjujejo, da je za učinkovit učni proces pomembno tako to, da se učenci vanj čutijo vključeni tudi s čustvi (da jim je zanimiv, smiseln, da jih nagovarja in angažira), kot to, da so v njem varni, povezani, spodbujeni, da jih ni strah in jih ne skrbi, ampak doživljajo občutek kompetentnosti: O naravi učenja, str. 83-103.

To ne pomeni varljive tolažbe in popuščanja, ampak kombinacijo spodbudnosti in odločnosti (ang. »warm demander«), strukture in podpore oziroma opore, visokih pričakovanj, a realističnih ter podprtih z ustrezno stopnjevanim učiteljevim vodenjem.

Sledi e-urica na temo dobrega počutja in odnosne kompetence, ki je del zbirke videov iz razvojne naloge Varno in spodbudno učno okolje.

Več o tem v: Vključujoča šola, Dobri odnosi za večjo uspešnost (dr. Zora Rutar Ilc)

Na Zavodu RS za šolstvo odgovarjamo na te izzive z aktivnostmi za varno in spodbudno učno okolje, in sicer:

  • s seminarji KATIS smo v šolskem letu 2020/2021 dosegli preko 1.000 pedagoških delavcev, ponovno bodo predvidoma razpisani v šolskem letu 2022/2023 (Seminarji na temo varno in spodbudno učno okolje) in
  • z razvojno nalogo, posvečeno varnemu in spodbudnemu učnemu okolju, ki je usmerjena tako v didaktično plat (formativno spremljanje oziroma učna okolja za 21. stoletje) kot v psihosocialno, v šolskem letu 2020/2021 smo pričeli s 60-imi vzgojno izobraževalnimi zavodi:

Spodnji video prikazuje aktivnosti te razvojne naloge in je služil kot povabilo že vključenim šolam:

S slednjo podpiramo učitelje z usposabljanjem ter podporo in svetovanjem pri preizkušanju v praksi, in sicer na naslednjih področjih:

Sledi video na temo dobrega počutja in odnosne kompetence, ki je del zbirke videov iz razvojne naloge Varno in spodbudno učno okolje.

Strokovne podlage, orodja, primere in namige za prakso predstavljamo v 3. in 4. zvezku priročnika Vključujoča šola (Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost ter Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost) ter v strokovnem gradivu Kako do spodbudnega in varnega učnega okolja? V slednjem osvetljujemo tudi priporočene prakse ob pojavu neželenega vedenja.

Več o tej temi najdete tudi v  Revija VIZ 3-4/2018 in priloga reviji VIZ 2/2018 Učiteljev glas.

Na temo medvrstniškega nasilja je delovna skupina, imenovana na Zavodu RS za šolstvo, pripravila »Navodila s priročnikom za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih«. Dokument je nastal z namenom, da zaposlenim v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javnoveljavni program, pomagajo bolje razumeti pojav nasilja med vrstniki ter se ustrezno in učinkovito odzivati oziroma ukrepati ob zaznavi medvrstniškega nasilja, še posebno v primerih hujših oblik nasilja. Pred pripravo navodil je bila opravljena analiza Smernic za analizo, preprečevanje in obravnavo/obvladovanje nasilja v šolskem prostoru, ki jih je leta 2004 pripravila Komisija za analizo problematike nasilja v slovenskem šolstvu.

Pogovor na to temo z mag. Mojco Pušnik je objavljen v naslednjem videu:

Posnetek 19. e-urice: Neželeno vedenje: razlogi, ravnanje in preprečevanje

V aktivnostih varnega in spodbudnega učnega okolja je – kot omenjamo že zgoraj – veliko pozornosti posvečeno tudi krepitvi čustvene in socialne pismenosti. Čustvena in socialna pismenost (ČSP) predstavlja pomemben preventivni dejavnik za neželeno vedenje, hkrati pa je pomemben vzgojni cilj sama na sebi. Med drugim zajema: samopoznavanje (npr. pre-poznavanje svojih občutkov in čustev), samouravnavanje (npr.: uravnavanje lastnih čustev), upoštevanje drugih (npr. empatija), odnosne spretnosti (npr. aktivno poslušanje, spoštljiva komunikacija) ter odgovorno in etično ravnanje. ČSP se krepi skozi temu namenjene prakse in aktivnosti. Primer, kako je v šoli možno na sistematičen način razvijati enega od vidikov ČSP – empatijo – prikazuje naslednji video iz zbirke VSUO:

Video dr. Tanje Rupnik Vec o krepitvi empatije:

Najširši kontekst odnosne kompetence (katere del je zgoraj predstavljena empatija) pa predstavlja skrb za integriteto. Z intervjujem na to temo zaokrožujemo predstavitev področja VSUO:

Intervju z dr. Simonom Slokanom, izvedla mag. Renata Zupanc Grom:

Druge koristne povezave:

Varno in spodbudno učno okolje