Varno in spodbudno učno okolje

Kakovostni odnosi, dobro počutje – pot do učne zavzetosti in uspešnosti

❗AKTUALNO❗

Odnosi v razredu in medvrstniško nasilje (1. del), izr. prof. dr. Katja Košir,
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta UM

Odnosi v razredu in medvrstniško nasilje (2. del), izr. prof. dr. Katja Košir,
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta UM

Tako izkušnje kot številne raziskave (O naravi učenja, Socialni odnosi v šoli) potrjujejo, da sta dobro počutje in klima kot učinka varnega in spodbudnega učnega okolja pomembna dejavnika učne zavzetosti in uspešnosti. Pri tem pa seveda z dobrim počutjem ne mislimo na lagodnost, pasivnost ali čutno ugodje, ampak na aktivno oziroma polno vključenost v učni proces in v dejavnosti, ki jih učenci doživljajo kot smiselne, ter v skupino, v kateri se čutijo sprejete in vključene: Vključujoča šola, Varno in spodbudno učno okolje.

Učitelji so včasih v dilemi, ali naj bodo prijazni ali zahtevni, ali čustva sodijo v šolo ali ne. Raziskave različnih disciplin z nevroznanostjo vred (OECD) pojasnjujejo, da je za učinkovit učni proces pomembno tako to, da se učenci vanj čutijo vključeni tudi s čustvi (da jim je zanimiv, smiseln, da jih nagovarja in angažira), kot to, da so v njem varni, povezani, spodbujeni, da jih ni strah in jih ne skrbi, ampak doživljajo občutek kompetentnosti: O naravi učenja, str. 83-103.

To ne pomeni varljive tolažbe in popuščanja, ampak kombinacijo spodbudnosti in odločnosti (ang. »warm demander«), strukture in podpore oziroma opore, visokih pričakovanj, a realističnih ter podprtih z ustrezno stopnjevanim učiteljevim vodenjem.

Na povezavi je na ogled e-urica na temo dobrega počutja in odnosne kompetence, ki je del zbirke videov iz razvojne naloge Varno in spodbudno učno okolje. Več o tem v: Vključujoča šola, Dobri odnosi za večjo uspešnost (dr. Zora Rutar Ilc)

Na Zavodu RS za šolstvo odgovarjamo na te izzive z aktivnostmi za varno in spodbudno učno okolje, in sicer:

s seminarji KATIS smo v šolskem letu 2020/2021 dosegli preko 1.000 pedagoških delavcev,
z razvojno nalogo Varno in spodbudno učno okolje, ki je usmerjena tako v didaktično kot v psihosocialno plat in smo v šolskem letu 2020/2021 z njo pričeli s 60-imi vzgojno-izobraževalnimi zavodi,
s ponudbo video paketov, zasnovanih na seminarjih KATIS, do katerih bodo šole lahko po prijavi v spletno učilnico dostopale v tem letu

Z okrožnico MIZŠ smo v mesecu marcu 2022 šole povabili k usposabljanju na temo Varnega in spodbudnega učnega okolja.

Z razvojno nalogo Varno in spodbudno učno okolje podpiramo učitelje z usposabljanjem ter podporo in svetovanjem pri preizkušanju v praksi, in sicer na naslednjih področjih:

dobri odnosi med učitelji in učenci, odnosna kompetenca, dober stik, počutje in klima;
čustveno in socialno učenje ter empatija (Vključujoča šola, Priročnik: Zorenje skozi To sem jaz);
neželeno vedenje, razlogi in ravnanje: Kako do spodbudnega in varnega učnega okolja? / Intervju z dr. Zoro Rutar Ilc;
medvrstniško nasilje in ranljive skupine: Protokol ob zaznavi in za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, Vzgoja in izobraževanje 4-5/2015, Vzgoja in izobraževanje 3-4/2016, Šolsko polje);
sistemski pristop na ravni šole: Vpeljevanje sprememb v šole – priročnik za šolske razvojne time, Učitelj raziskovalec lastne prakse, Obravnavanje medvrstniškega nasilja).

Po dveh letih projekta, v katerega je vključenih 64 vzgojno-izobraževalnih zavodov, je vmesna analiza pokazala zelo obetavne rezultate: v aktivnosti s področja varnega in spodbudnega učnega okolja je na sistematičen način vključenih večina učiteljev na 2/3 šol, prav tako so z aktivnostmi dosegli večino učencev na več kot 2/3 šol. Ker je bil projekt zelo dobro sprejet s strani praktikov, aktivnosti pa tudi s strani učencev, načrtujemo širitev. Trenutno pa je vsem vzgojno-izobraževalnim zavodom na voljo spletna učilnica z delom programa usposabljanja iz temeljnih vsebin, za katero se lahko prijavijo predstojnicam območnih enot Zavoda RS za šolstvo.

Video na temo dobrega počutja in odnosne kompetence, ki je del zbirke videov iz razvojne naloge Varno in spodbudno učno okolje.

Strokovne podlage, orodja, primere in namige za prakso predstavljamo v 3. in 4. zvezku priročnika Vključujoča šola (Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost ter Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost) ter v strokovnem gradivu Kako do spodbudnega in varnega učnega okolja? V slednjem osvetljujemo tudi priporočene prakse ob pojavu neželenega vedenja. Več o tej temi najdete tudi v Revija VIZ 3-4/2018 in v prilogi revije VIZ 2/2018 Učiteljev glas.

Eno ključnih konceptualnih podlag na temo osebne dobrobiti/blagostanja, ki je povezano z varnim in spodbudnim učnim okoljem, predstavlja dokument OECD-ja LifeComp – Evropski okvir za osebno in socialno ključno kompetenco ter kompetenco učenje učenja, katerega prevod smo objavili v digitalni bralnici ZRSŠ.

Ker sta trenutno v šolstvu aktualni temi medvrstniško nasilje in duševne stiske, predstavljamo pogovore in predstavitve strokovnjakinj na to temo.

Viri pomoči in priporočil s področja duševnega zdravja:

Na temo medvrstniškega nasilja je delovna skupina, imenovana na Zavodu RS za šolstvo, pripravila Protokol ob zaznavi in za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Dokument je nastal z namenom, da zaposlenim v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javnoveljavni program, pomagajo razumeti pojav nasilja med vrstniki ter se ustrezno in učinkovito odzivati oziroma ukrepati ob zaznavi medvrstniškega nasilja, še posebej v primerih hujših oblik nasilja.

Posnetek 19. e-urice: Neželeno vedenje: razlogi, ravnanje in preprečevanje

V aktivnostih varnega in spodbudnega učnega okolja je veliko pozornosti posvečeno tudi krepitvi čustvene in socialne pismenosti. Čustvena in socialna pismenost (ČSP) predstavlja pomemben preventivni dejavnik za neželeno vedenje, hkrati pa je pomemben vzgojni cilj sama na sebi. Med drugim zajema: samopoznavanje (npr. pre-poznavanje svojih občutkov in čustev), samouravnavanje (npr.: uravnavanje lastnih čustev), upoštevanje drugih (npr. empatija), odnosne spretnosti (npr. aktivno poslušanje, spoštljiva komunikacija) ter odgovorno in etično ravnanje. Čustvena in socialna pismenost se krepi skozi temu namenjene prakse in aktivnosti. Primer, kako je v šoli možno na sistematičen način razvijati enega od vidikov ČSP – empatijo – prikazuje spodnji video dr. Tanje Rupnik Vec, najširši kontekst odnosne kompetence (katere del je zgoraj predstavljena empatija) pa predstavlja skrb za integriteto. Z videoma na to temo zaokrožujemo predstavitev področja Varnega in spodbudnega učnega okolja:

V zvezi s prihodom beguncev je na voljo pogovor z dr. Anico Mikuš Kos ob prihodu otrok in mladostnikov iz Ukrajine, na ISA inštitutu pa so v sodelovanju z MIZŠ podelili z nami video Krizna pedagogika.