Področje šolstva Slovencev v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem je prav gotovo ena izmed prioritet meddržavnega sodelovanja med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport RS, Zavodom RS za šolstvo in izobraževalnimi institucijami in šolami zunaj meja Republike Slovenije. Delo Zavoda RS za šolstvo je usmerjeno predvsem v ohranjanje in krepitev slovenskega jezika in kulture ter v celovito strokovno podporo zamejskemu šolstvu. Naloge potekajo v petih večjih sklopih, ki so:
- izobraževanje strokovnih delavcev,
- strokovno-poučne ekskurzije za učence in dijake,
- poletne šole slovenskega jezika za učence, dijake in pedagoške delavce v Sloveniji,
- vključevanje v šolska tekmovanja in druge aktivnosti v Sloveniji ter
- logistična podpora (učbeniki, učna sredstva …).
Slovenska šola v Italiji
Po slovenskih šolah na zahodnem robu primorskega prostora v času države Avstro–Ogrske in po prepovedi javne uporabe slovenščine v času fašizma je po drugi svetovni vojni slovenska šola na Tržaškem in Goriškem ponovno zaživela, z Londonskim memorandumom in Osimskimi sporazumi so bili določeni temelji za njen nadaljnji razvoj.
Vzdolž meje sta v slovenskih vrtcih, osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah v Italiji dva različna učna modela. Prvi je na Tržaškem in Goriškem, kjer so vrtci in šole s slovenskim učnim jezikom, predmetniki in učni načrti so enaki kot na vseh šolah v Italiji, ob slovenščini je tudi predmet italijanščina na ravni prvega jezika. V Špetru v Benečiji na Videmskem pa se je šele v osemdesetih letih preteklega stoletja izoblikoval dvojezični model, kjer se oba jezika pri pouku izmenjujeta, po principu en človek – en jezik.
Večstopenjske šole – te združujejo vrtce, osnovne šole (razredna stopnja) in nižje srednje šole (predmetna stopnja) –imajo svoja ravnateljstva v Dolini, v dveh mestnih četrtih Trsta, na Opčinah, v Nabrežini, Doberdobu, Gorici in Špetru; šolska mreža je predvsem za vrtce in razredno stopnjo (30 šol) zelo razvejana, medtem ko je pouk na predmetni stopnji na 10 šolah. Višje srednje šole (srednja šola) so v Gorici in v Trstu, 6 ravnateljstev nudi dijakom pestro izbiro različnih usmeritev.
Vrtce in vse stopnje šol obiskuje letno okvirno 4300 otrok, učencev in dijakov, nekaterim je slovenščina prvi, mnogim drugi, pogosto pa tudi tuj jezik. Zaradi raznolikega predznanja jezika je zato pred slovensko šolo v Italiji pomemben izziv, kako v novih okoliščinah razvijati jezikovne in sporazumevalne zmožnosti; že dolgo namreč slovenske šole niso namenjene le Slovencem v Italiji, ampak vsem, ki bi se radi naučili slovenščine ter odraščali v obeh jezikih in kulturah.
Narodnostno šolstvo v Porabju na Madžarskem
Narodnostno šolstvo v Porabju na Madžarskem naj bi imelo izjemno pomembno vlogo pri usvajanju in ohranjanju maternega jezika manjšine, pri ozaveščanju narodnostne pripadnosti in razvijanju kulturne identitete. Uresničevanje teh nalog osmišlja program narodnostnih šol, ki naj bi postale središča narodnostnega življenja.
Posebni nalogi narodnostnih šol sta v prvi vrsti ohranjanje jezika in identitete narodnostne skupnosti kot tudi integracija manjšine v večinsko družbo.
V Porabju približno 260 otrok obiskuje 5 narodnostnih vrtcev, 2 dvojezični osnovni šoli (Gornji Senik in Števanovci), osnovno šolo v Monoštru ter gimnazijo in srednjo strokovno šolo v Monoštru. DOŠ na Gornjem Seniku izvaja dvojezični pouk od leta 2005, DOŠ Števanovci pa od leta 2007. Na teh dveh šolah se poučuje slovenski jezik kot narodnostni jezik za vse učence po 5 ur tedensko, vsi imajo eno dodatno uro spoznavanja slovenstva, pri 50 % drugih predmetov pa je delna dvojezičnost. Šole izbirajo za dvojezični pouk predmete, za katere imajo dvojezične učitelje. Na OŠ Istvána Széchenyija in OŠ Aranya Jánosa v Monoštru je slovenski jezik možen kot predmet – pet ur tedensko – ali kot krožek dve uri tedensko. Tako na gimnaziji kot srednji strokovni šoli je slovenski jezik samo predmet s statusom narodnostnega oziroma tujega jezika.
Dvojezična vzgoja in izobraževanje na avstrijskem Koroškem
Ohranjanje in razvoj manjšinskega jezika ter enakovredno sobivanje obeh kultur (slovenske in nemške) je na avstrijskem Koroškem, kjer živi slovenska manjšina, ključnega pomena.
Pravna osnova za dvojezično vzgojo in izobraževanje v območju veljavnosti manjšinskega šolskega zakona za avstrijsko Koroško je avstrijska državna pogodba (1955), kjer je jasno določeno območje, na katerem se mora na Koroškem poučevati dvojezično. Dvojezično območje zaobjema področje z 75 šolami. Več kot 30 % učencev se udeležuje dvojezičnega pouka, za katerega se je potrebno predhodno prijaviti, kar pomeni, da se približno 2000 otrok poleg nemščine uči tudi slovensko. Ostali neprijavljeni učenci so deležni le pouka v nemškem jeziku.
Po končanem 4. razredu se lahko učenci vpišejo v nove srednje šolo, ki je po učni stopnji manj zahtevna, ali na gimnazijo. Slovenščina se v nadaljevanju umakne z učnih programov, saj je dvojezičnost obvezna le v prvih 4 letih šolanja. Učiti se je je mogoče le kot dodatni obvezni predmet, kot alternativa obveznemu predmetu ali kot izbirni predmet. Izjema je le Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, kjer je slovenščina učni jezik pri vseh predmetih. Po končani osmi stopnji dijaki lahko nadaljujejo šolanje na gimnazijskem programu, ki poteka v slovenskem jeziku na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice ali na dvojezični Trgovski akademiji.
Slovenski jezik se ponuja tudi na nekaterih drugih območjih, ki niso označena za dvojezična, kjer slovenščino poučujejo fakultativno (Gimnazija Velikovec, srednješolski programi v Beljaku, Celovcu …).