domov

SLO

ZALOŽBA   vozicek

Formativno spremljanje

S formativnim spremljanjem učitelj učencem omogoča soustvarjanje učnega procesa (namenov učenja, kriterijev uspešnosti, osebnih ciljev, zastavljanje vprašanj, samovrednotenje, vrstniško vrednotenje itd.), kar vodi k aktivnejši vlogi učencev ter h kakovostnemu in trajnejšemu znanju. Učenci vrednotijo svoje delo in so deležni kakovostnih povratnih informacij tako s strani učitelja kot sošolcev, z namenom izboljševanja učenja (ugotavljanje, v kolikšni meri so dosegli zastavljene cilje), ter izboljševanja dosežkov.

Formativno spremljanje poudarja pomen pridobivanja raznolikih dokazov o učenju in pridobljenem znanju (pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo in nastopi učencev), ki jim omogočajo, da lahko znanje pokažejo tudi na način, ki njim najbolj ustreza, pri čemer pokažejo, ne le kaj vedo, ampak tudi, kako snov razumejo in kaj znajo narediti (uporabo znanja, spretnosti, reševanje problemov, ustvarjalnost, …). Izdelki so učni dokazi, ki jih učenci praviloma hranijo v svojem portfoliju. Dokazi o učenju niso ovrednoteni z delnimi ocenami, plusi, minusi in drugimi simboli, ampak izključno s kvalitativnimi povratnimi informacijami, ki so zapisane na izdelkih ali podane v ustni obliki, pri čemer ima odnos med učiteljem in učenci pomemben motivacijski učinek.

Pojasnilo razlik in podobnosti med formativnim spremljanjem in ocenjevanjem

Ocenjevanje znanja (ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene cilje oz. standarde znanja) učitelj, skladno s pravilnikom, opravi po opravljenem preverjanju znanja, ko so učenci že imeli priložnost svoje dokaze o znanju (na podlagi samovrednotenja in povratnih informacij sošolcev ter učitelja) izboljšati. Sumativno povzemanje celotnega procesa formativnega spremljanja učenja se prevesi v postopek ocenjevanje (ustno, pisno, izdelek) in se zaključi z oceno (opisno ali številčno).

Postopek ocenjevanja se tako začne v fazi sumativnega povzemanja, ko učenec in učitelj skupaj ugotovita, da sta dosegla želelni cilj oz. standard znanja, zato lahko končata proces učenja z vrednotenjem.

Cilji formativnega spremljanja
  • izboljševanje učenja in razumevanja,
  • izboljšati didaktiko poučevanja,
  • izboljšati kakovost dosežkov (in ne le merjenja le-teh).

Za:

  • dvig učnih dosežkov in kakovosti znanja,
  • višjo motivacijo za učenje,
  • izboljšanje medosebnih odnosov v razredu
Ključna sprememba – spremenjena vloga učitelja
  • učenci so v središču učnega procesa,
  • učenci prevzemajo odgovornost za svoje učenje,
  • skrb za individualni napredek vsakega učenca,
  • vedo, kje so (kakšno je njihovo trenutno znanje),
  • kam gredo (poznajo namene učenja),
  • kako bodo tja prišli (kaj bodo morali narediti, da jim bo to uspelo) in
  • učitelj učence podpira in usmerja v učnem procesu s kakovostnimi povratnimi informacijami.
Kako?

S poukom, ki sledi načelom formativnega spremljanja.

  • Učenci skupaj z učiteljem oblikujejo namene učenja in kriterije uspešnosti.
  • Učenci postavljajo vprašanja.
  • Učenci so deležni/podajajo kakovostne povratne informacije.
  • Učenci vrednotijo delo sošolcev – vrstniško vrednotenje (medsebojne povratne informacije).
  • Učenci vrednotijo svoje delo – samovrednotenje.
  • Učenci pridobivajo raznolike dokaze.
Zakaj?

Za izboljševanje učnih pristopov, dvig dosežkov in zavzetosti za učenje.

  • Učenci vedo, kaj se bodo učili, zakaj in kdaj bodo uspešni.
  • Vprašanja so naravna pot učenja in posredni kazalnik kakovosti pouka.
  • Učenci se učijo s postavljanjem vprašanj in iskanjem odgovorov nanje.
  • Učencem so v pomoč tudi v fazi razmisleka in samo-spraševanja o lastnem učenju.
  • Kakovostne povratne informacije imajo velik učinek na izboljšanje dosežkov, ker učencem povedo, kje so in kaj bodo morali narediti, da bodo še uspešnejši.
  • Podane so na način, da spodbujajo razmišljanje.
  • Kakovostne povratne informacije spodbujajo globlje učenje.
  • Z vključitvijo učencev v vrstniško vrednotenje, učenci razvijajo ključne kompetence (samoiniciativnost in podjetnost, učenje učenja, socialne kompetence, transverzalne veščine, kot so kritično mišljenje, ustvarjalnost, reševanje problemov, sprejemanje odločitev, konstruktivno obvladovanje čustev.
  • Vrstniško vrednotenje spodbuja interakcijo med učenci, bogati učne dejavnosti in spodbuja globlje učenje.
  • Samovrednotenje spodbuja motivacijo za učenje, razvoj kritičnega mišljenja, globlje učenje in učenje učenja.
  • Učenci prevzamejo odgovornost za svoje učenje, načrtujejo svoj nadaljnji proces učenja, kar vodi k izboljšanju rezultatov.
  • S samovrednotenjem učenci razvijajo kritično mišljenje, metakognitivne spretnosti in globlje razmišljanje, kar prispeva k učinkovitejšemu učenju.
  • Raznoliki dokazi učencem omogočajo, da lahko pokažejo, ne le, kaj vedo, ampak tudi, kako razumejo in kaj znajo narediti – uporabo znanja, spretnosti, ključne kompetence – reševanje problemov, ustvarjalnost, …) in jih usposabljajo za reševanje realnih problemov.
Projekti v podporo formativnemu spremljanju v Sloveniji
  • 2018, ZRSŠ: Ada Holcar Brunauer (Formativno spremljanje v podporo učenju vsakega učenca),
  • 2016, ZRSŠ: Ada Holcar Brunauer (ERASMUS+ projekt: Glas učenca – most do učenja),
  • 2014, ZRSŠ: študijske skupine,
  • 2012, ZRSŠ: Ada Holcar Brunauer (CIDREE projekt – AFL),
  • 2007, ZRSŠ: Natalija Komljanc (RAP – Nova didaktika ocenjevanja),
  • 2003, ZRSŠ: Zora Rutar Ilc (Nova kultura preverjanja in ocenjevanja znanja),
  • 1999, FF: Barica Marentič Požarnik (Dvig kakovosti učenja in poučevanja, …),
  • 1997, PEF: Cveta Razdevšek Pučko (Opisno ocenjevanje, …).

Priročniki, s katerimi želimo podpreti uvajanje elementov formativnega spremljanja v šolsko prakso: Formativno spremljanje v podporo učenju, Formativno spremljanje pri matematiki, Formativno spremljanje na razredni stopnji, Formativno spremljanje pri zgodovini, Formativno spremljanje kot podpora učencem s posebnimi potrebami ter Formativno spremljanje pri delu svetovalnih delavcev.

Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter