| Na Brdu pri Kranju je v organizaciji Zavoda RS za šolstvo potekala 10. konferenca ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov v RS. |
Ker se v družbi dogajajo nenehne in številne spremembe, ki močno vplivajo na vzgojo in izobraževanje, kot so npr.: digitalizacija, podnebne oz. okoljske spremembe, spremembe v vrednotah, spremembe v komunikaciji in družbenih odnosih itd., in ker hitro spreminjajoča se družba vpliva na vlogo vrtca in šole ter terja njun odziv in prilagoditev, je bilo letošnje srečanje naslovljeno VRTEC IN ŠOLA NA PRAGU SPREMEMB.
Da je prihodnost vzgoje in izobraževanja izjemno pomembna za našo družbo, je s svojo udeležbo in prispevkom na konferenci potrdil predsednik Vlade RS dr. Robert Golob.
Aktualne, izvedene in načrtovane spremembe oziroma posodobitve v sistemu vzgoje in izobraževanja, ki so jih pripravili na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, je več kot 600 ravnateljicam in ravnateljem šol ter direktoricam in direktorjem javnih zavodov predstavil minister dr. Darjo Felda. Kot osrednje novosti novega šolskega leta je navedel sistemizirano delovno mesto svetovalnega delavca na vsakih 20 oddelkov, novelo Zakona v vrtcih, ki je v pripravi, uvedbo razširjenega programa na osnovnih šolah, ki so v poskusu že sodelovale, spremenjena pravila glede omogočanja pravice do izobraževanja na domu, uvedbo obveznega prvega tujega jezika v prvem razredu in druge. Na področju srednjih šol je minister izpostavil novelo Zakona o maturi in posodobitev Zakona o gimnazijah ter Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju.
Dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, je v nadaljevanju poudaril, da sta podpora in skrb za spremembe v predšolski in šolski praksi nujni. Ena od večjih sprememb v novem šolskem letu je uvedba prenovljenega razširjenega programa v osnovnih šolah, največja po uvedbi devetletke. Z uvedbo prenovljenega razširjenega programa, za katerega je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje določil predmetnik in kurikularni dokument, je tudi zagotovljeno, da bodo učenci deležni pomoči in podpore ter da bodo v aktivnosti vključeni v sorazmerno enakem času, kot so bili v podaljšano bivanje. V teku je tudi prenova kurikuluma za vrtce ter učnih načrtov in katalogov znanj. Poteka torej ena največjih prenov v zadnjih dveh desetletjih, ki bo prinesla številne spremembe, ki se nanašajo na strukturo učnih načrtov, na vsebino, obseg, priporočila za izvedbo, usklajenost po predmetih po vertikali, aktivnosti, ki se nanašajo na jezik, državljanstvo, kulturo in umetnost, trajnostni razvoj, digitalno kompetentnost, zdravje in dobrobit ter podjetnost. Predviden začetek uporabe novih učnih načrtov je 1. september 2026. Pri pripravi sodeluje več kot 900 strokovnjakov. V postopku prenove je 255 dokumentov.
V plenarnih predavanjih so bila predstavljena izhodišča in znanstvena dognanja o uspešnosti spreminjanja šolskih praks in sistemov (zaslužni profesor Michael Fullan), priložnosti šolstva ob soočanju z izzivi trajnosti, dobrobiti in digitalizacije (dr. Tomaž Grušovnik), spremembe, za katere si prizadevamo pri prenavljanju kurikularnih dokumentov (mag. Mariza Skvarč in Saša Kregar), dr. Vinko Logaj pa je vse navedeno povezal z vlogo ravnateljic in ravnateljev ter njihovim vodenjem za kakovost VIZ in s tem za spremembe. Predstavil je tudi podporna strokovna gradiva, ki jih vodstva VIZ lahko uporabljajo za delo s kolektivi. Ob koncu je udeležencem zaželel uspešno novo šolsko leto.
| Predstavitvena gradiva predavateljev 10. jubilejne konference ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov v RS. |