Pogosta vprašanja in odgovori - Zavod RS za šolstvo

Najpogostejša vprašanja in odgovori na postopkih usmerjanja otrok s posebnimi potrebami (29. 3. 2023).

V: Kako poteka postopek usmerjanja in koliko časa traja?

O: Postopek usmerjanja poteka na Zavodu RS za šolstvo (ZRSŠ) v Oddelku za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju Oddelek). Postopek usmerjanja se začne, ko ZRSŠ prejme Zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja (v nadaljevanju Zahteva) s prilogami (vloga). Vlogo razporeja vodja postopka usmerjanja, ki jo posreduje pristojnemu svetovalcu. Ta od prejema vloge dalje vodi postopek usmerjanja za posameznega otroka oz. mladostnika.

Svetovalec zaprosi pristojno komisijo za usmerjanje za strokovno mnenje (v nadaljevanju Komisija). Komisijo sestavljajo predsednik in člani (psiholog, specialni in rehabilitacijski pedagog, zdravnik, lahko pa tudi socialni pedagog, logoped, …), ki so odgovorni za pripravo strokovnega mnenja. Predsednik komisije izdelano strokovno mnenje, ki je podlaga za odločbo o usmeritvi, posreduje svetovalcu. Na podlagi strokovnega mnenja svetovalec Zavoda RS za šolstvo v vzgojno-izobraževalni instituciji preveri izpolnjevanje pogojev in izda odločbo o usmeritvi.

Odločba določa, v katero vzgojno-izobraževalno (VIZ) institucijo je/bo otrok vključen, kateri vzgojno-izobraževalni program je zanj najprimernejši, koliko in katera dodatna strokovna pomoč otroku pripada, pripomočke in prilagoditve, ki naj jih institucija pri vzgoji in izobraževanju otroka upošteva in ostale posebne pravice, ki otroku pripadajo v skladu z zakonodajo.

Otroci s posebnimi potrebami v postopku usmerjanja torej pridobijo dva dokumenta: strokovno mnenje in odločbo o usmeritvi.

Svetovalec, ki vodi postopek, mora izdati odločbo v roku 30 delovnih dni od prejema strokovnega mnenja iz 27. člena tega zakona. Če svetovalec v skladu z 28. členom tega zakona zahteva dopolnitev strokovnega mnenja, njegovo dodatno obrazložitev ali ponovno obravnavo otroka pred strokovno komisijo, mora izdati odločbo v roku 30 dni od prejema dopolnjenega oziroma obrazloženega ali novega strokovnega mnenja.

2. V: Kje dobim potrebne obrazce in kaj mora vsebovati vloga?

O: Vsi predpisani obrazci so objavljeni na spletni strani ZRSŠ pod rubriko »Zakonske podlage (https://www.zrss.si/usmerjanje-otrok-posebne-potrebe/obrazci-za-usmerjanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/).«

Pri izpolnjevanju obrazcev si lahko pomagate z navodili, ki so dostopna na povezavi: https://www.zrss.si/nekategorizirano/navodila-za-izpolnjevanje-obrazcev-za-usmerjanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/

Zanje lahko zaprosite tudi svetovalno službo na šoli oz. zavodu, kjer je vaš otrok vključen. K ‘Zahtevi za uvedbo postopka usmerjanja’ je potrebno priložiti:

razpoložljivo strokovno dokumentacijo (fotokopije novejših izvidov, zdravniška mnenja in odpustnice*, psihološka, specialno-pedagoška, socialno pedagoška in druga poročila ter mnenja, ipd.), ki naj ne bo starejša od dveh let.
poročilo vzgojno-izobraževalnega zavoda z obveznimi prilogami navedenimi v poročilu osnovne šole oz. srednje šole (npr. izpis ocen, opažanja šole o otroku, evalvacijska ocena posameznih stopenj pomoči …)
zapis pogovora z otrokom o postopku usmerjanja.

*Če imate o otrokovi bolezni izvide različnih specialistov, zahtevi priložite dokument, iz katerega je razvidna diagnoza obolenja in po en (zadnji) izvid od vsakega specialista, ki ni starejši od dveh let.

V primeru, da je otrok že vključen v vrtec, šolo, zavod, poročilo vzgojno-izobraževalnega zavoda (z obveznimi prilogami**), ki ga otrok obiskuje ter zapis razgovora z otrokom, pridobite pri razredniku in šolski svetovalni službi, ki vam bo posredovala tudi dodatne informacije glede vloge.

**Obvezne priloge poročila so navedene na obrazcu, ki ga pripravi vzgojno-izobraževalni zavod.

3. V: Katere uradne dokumente in predpise si lahko preberem ob nejasnostih?

O: Povezavo do zakona (ZUOPP-1, Uradni list RS, št. 58/2011, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI) in pravilnikov oz. navodil, ki urejajo usmeritev otrok s posebnimi potrebami v zanje najustreznejše vzgojno-izobraževalne programe najdete na naši spletni strani (https://www.zrss.si/podrocja/osnovna-sola/izobrazevanje-za-otroke-s-posebnimi-potrebami/) , v Uradnem listu RS (https://www.uradni-list.si/) in različnih tiskanih publikacijah s tega področja.

4. V: Kdo je dolžan zbrati in poslati dokumentacijo ter kam se jo pošlje?

Zahteva za uvedbo postopka usmerjanja

Starši oz. zakoniti zastopniki otroka, vzgojno-izobraževalni oz. socialno-varstveni zavod* (pravna oseba) ali zase oseba, starejša od 15. let, lahko pisno zahtevajo uvedbo postopka usmerjanja, kot to določa zakon (ZUOPP-1) v svojem 25. in 26. členu. Če je otrok oz. mladostnik polnoleten, Zahtevo vloži sam zase.

* v primeru kadar oceni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen. V primeru spremembe ravni izobraževanja ne morejo zahtevati uvedbe postopka usmerjanja (niso vlagatelji), razen v primeru, ko jih starši oz. zakoniti zastopniki, starejši mladoletnik oz. polnoletna oseba pooblasti kot vlagatelje Zahteve za uvedbo postopka usmerjanja (str. 5 obrazca).

Zahteva za spremembo odločbe o usmeritvi:

Če se po dokončnosti odločbe o usmeritvi spremenijo okoliščine, ki vplivajo na ustreznost usmeritve otroka, lahko starši/zakoniti zastopniki, starejši mladoletnik, vzgojno-izobraževalni zavod, socialnovarstveni zavod ali center za socialno delo poda pri organu, ki je odločal o usmeritvi, zahtevo za spremembo usmeritve ali predčasno prenehanje veljavnosti dokončne odločbe o usmeritvi ali njenega dela. Predlagatelj mora v predlogu navesti dejstva in dokaze, na katere opira svojo zahtevo ter utemeljiti korist, ki bi jo otrok oziroma vzgojno-izobraževalni zavod imela s spremembo usmeritve.

Vlagatelj zahteve za spremembo usmeritve ali predčasnega prenehanja veljavnosti dokončne odločbe o usmeritvi ali njenega dela je lahko a) fizična oseba ALI b) pravna oseba. Točka a in b Zahteve za spremembo odločbe o usmeritvi se izključujeta.

Vlogo in vso zahtevano dokumentacijo vlagatelj pošlje na naslov: Zavod RS za šolstvo, OE Ljubljana, Kotnikova ulica 28, Ljubljana ali na naslov pristojne območne enote ZRSŠ, v kolikor je stalno prebivališče izven osrednjeslovenske regije. Naslovi pristojnih območnih enot ZRSŠ so objavljeni na spletni povezavi: https://www.zrss.si/usmerjanje-otrok-posebne-potrebe/, ali v pdf* obliki na elektronski naslov: .

*Opp.: slikanih dokumentov ne sprejemamo.

Vlagateljem predlagamo, da vloge pošiljajo z eno samo pošiljko, takrat ko bodo zbrali vso potrebno dokumentacijo.

5. V: Kdaj in na kakšen način lahko preverim, kako je z oddano vlogo?

O: Informacije splošnega značaja lahko preverite na naši spletni strani ali nam zastavite vprašanje po elektronski pošti: . Lahko se obrnete tudi na svetovalno službo VIZ zavoda, kjer je vaš otrok vključen.

Konkretne informacije, povezane z vlogo, vam posredujejo bodisi tajništva na območnih enotah bodisi svetovalci za vodenje postopkov usmerjanja v času pogovornih ur (torek, sreda in petek med 9. in 12. uro) ali preko elektronske pošte. Ti vam lahko odgovorijo na vprašanje, ali je vloga ustrezna in kdo vodi postopek usmerjanja za vašega otroka.

6. V: Ali ob morebitni zavrnitvi vloge lahko oddam novo zahtevo in kdaj?

O: Če od ZRSŠ prejmete odgovor, da je vaša zahteva za uvedbo postopka usmerjanja zavrnjena, pozorno preberite, zakaj. Ko odpravite razlog zavrnitve in pridobite zahtevano dokumentacijo, vlogo ustrezno dopolnite.

V primeru, da vas svetovalec pozove, da vlogo v določenem času dopolnite, pozorno preberite, katera dokumentacija vam manjka. Vlogo dopolnite zgolj z manjkajočo dokumentacijo, kajti vaša zahteva ni bila zavrnjena – vaša vloga se obravnava kot nepopolna do za dopolnitev določenega roka. Če vloge v določenem roku ne dopolnite, jo organ, ki vodi postopek, s sklepom zavrže. Tudi v tem primeru lahko kadarkoli znova vložite Zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja z vso predpisano priloženo dokumentacijo.

7. V: Do kdaj velja odločba o usmeritvi in kako ravnati, če je otrok ne potrebuje več oz. je potrebno odločbo spremeniti?

O: Izdana odločba določa ali upravičencu velja do spremembe ravni izobraževanja ali se jo po preteku določenega obdobja preveri.

V prvem primeru otroku odločba praviloma preneha veljati, ko spremeni raven izobraževanja (npr. iz osnovne v srednjo šolo, v srednji šoli prehajanje in nižjega poklicnega izobraževanja v srednje poklicno izobraževanje, iz srednjega poklicnega izobraževanja v poklicno tehniško izobraževanje ipd. …). V tem primeru je ob spremembi ravni vzgoje in izobraževanja potrebno vložiti novo Zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja z obveznimi prilogami.

V primeru, da je z odločbo določen rok preverjanja ustreznosti usmeritve, je ZRSŠ dolžan speljati postopek preverjanja po uradni dolžnosti, to pomeni, da pridobi poročilo šole ter zapis pogovora z otrokom in vas o tem tudi obvestiti. Odločba, ki se preverja po uradni dolžnosti velja do zaključka postopka preverjanja ustreznosti usmeritve oziroma do izdaje nove odločbe.

Če starši ali vzgojno-izobraževalna ustanova ugotovita, da bi bilo potrebno zaradi bistvenih sprememb okoliščin odločbo o usmeritvi spremeniti (otrok napreduje, otroku se stanje poslabša ali izboljša, v praksi se izkaže, da bi otroku bolj koristila pomoč druge vrste strokovnjaka ipd.), je potrebno vložiti Zahtevo za spremembo odločbe o usmeritvi in priložiti vso potrebno dokumentacijo.

Če otrok usmeritve ne potrebuje (več ) in to potrdi tudi komisija za usmerjanje, prejmete odločbo, da se otrok ne usmeri.

8. V: Kaj moram storiti ob prepisu s šole na drugo šolo?

Ob prepisu otroka na drugo šolo mora vlagatelj ZRSŠ o tem pisno obvestiti in mu sporočiti naziv ter naslov šole na katero se je otrok prepisal. K zahtevi za spremembo odločbe usmeritvi zaradi prepisa iz šole na šolo ni potrebno prilagati dodatne strokovne dokumentacije.

Obvestilo o prepisu na drugo šolo lahko vlagatelj sporoči tudi na elektronski naslov: usmerjanje@zrss ali na elektronski naslov svetovalca, ki je vodil postopek usmerjanja.

Svetovalec, ki vodi postopek usmerjanja preveri na šoli, na katero se je otrok prepisal, ali lahko izpolnjuje pogoje iz že izdane odločbe o usmeritvi. V kolikor bo šola potrdila izvajanje pogojev, bo svetovalec izdal novo odločbo o usmeritvi, v kateri bo spremenil le naziv šole, v katero se otrok vključuje. V primeru, da se otrok prepiše na šolo, ki predhodno določenih pogojev v veljavni odločbi o usmeritvi ne more zagotavljati, vas bo svetovalec obvestil o nadaljevanju postopka usmerjanja.

V primeru, da se spremenijo določene okoliščine, ki bi zahtevale spremembo strokovnega mnenja je potrebno vložiti Zahtevo za spremembo odločbe o usmeritvi, priložiti poročilo šole (z obveznimi prilogami navedenimi v poročilu šole), zapis razgovora z otrokom ter dodatno strokovno dokumentacijo, če obstaja.

9. V: Kako urejati status študentov s posebnimi potrebami?

O: ZRSŠ usmerja otroke na izobraževalni vertikali od osnovne šole do zaključka srednješolske ravni izobraževanja oz. v specializiranih institucijah do vključno 26. leta mladoletnikove starosti. Ob vpisu na višjo ali visokošolsko raven svoj status otroka oz. mladostnika s posebnimi potrebami lahko bodoči študenti izkažejo s strokovnim mnenjem, odločbo o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ali zdravniškim potrdilom zdravnika specialista ali druge ustrezne institucije.

Več o urejanju statusa študenta s posebnimi potrebami si lahko preberete v aktualnih razpisih za vpis v visoko šolstvo, v pravilniku o vpisu v visokošolske zavode ter pravilnikih posameznih visokošolskih zavodov:

10. V: Kje najdem informacije o posebnih in dodatnih pravicah otroka s statusom otroka s posebnimi potrebami (npr. pravica do brezplačnega prevoza, pravica do začasnega ali stalnega spremljevalca, pravica do nastanitve v domu) in kako je z medsebojnim prekrivanjem pravic (npr. na podlagi odločbe CSD ali ZZZS )? Kako te pravice uveljavljam?

O: Posebne pravice, ki pripadajo otroku na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, otrok pridobi v okviru postopka usmerjanja. O njih se lahko informirate bodisi po elektronski pošti bodisi pri svetovalcu, ki za vašega otroka vodi postopek usmerjanja. Zapisane so v strokovnem mnenju pod točkama 8 in 9. Pridobljene pravice na podlagi navedene zakonodaje otroku pripadajo neodvisno od dodelitve pravic, do katerih je upravičen po kakšni drugi zakonodaji (družinski, socialno-varstveni, zdravstveni ipd.). Pridobljeni status otroka s posebnimi potrebami lahko vpliva tudi na pridobitev kateregakoli drugega statusa oz. ugodnosti (štipendije, dodatka, ipd.).

Glede drugih pravic s področja zdravstva in sociale pa si lahko pridobite informacije na:

pristojnih centrih za socialno delo
davčnih izpostavah FURS-a
na Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS in
na upravnih enotah.

Za uveljavitev pravic po Zakonu o delovnih razmerjih oz. Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa se lahko obrnete na svojega delodajalca oziroma na pristojni CSD.

11. V: Kaj lahko storim v primeru, ko se odločba o usmeritvi ne izvaja?

O: V primerih, ko starši oz. zakoniti zastopniki otroka menijo, da se odločba o usmeritvi ne izvaja priporočamo, da se najprej obrnejo na otrokovega razrednika ali šolsko svetovalno službo in ravnatelja. Ravnatelj je namreč za vsakega otroka s posebnimi potrebami dolžan imenovati strokovno skupino za pripravo individualiziranega programa, ki mora najmanj ob vsakem zaključku ocenjevalnega obdobja evalvirati individualizirani program.

Strokovna skupina se lahko skupaj z razrednikom oz. z vodstvom šole zavoda odloči in skliče timski sestanek, na katerem se s posamičnim primerom seznanjeni in za to usposobljeni strokovnjaki dogovorijo, kako bi lahko dosegli izboljšanje obstoječega stanja. Predlagamo, da je v proces priprave in evalvacije individualiziranega programa aktivno vključen tudi otrok oz. učenec. Brez njegovega (njenega) sodelovanja bodo vsa še tako strokovna in dobronamerna prizadevanja odraslih manj uspešna.

Ko so vse opisane možnosti izčrpane, se lahko starši oz. zakoniti zastopniki otroka glede izvajanja odločbe o usmeritvi obrnejo na Inšpektorat za šolstvo in šport, ki v skladu z 47. členom ZUOPP-1 izvaja nadzor nad izvajanje določb v odločbah o usmeritvi.

12. V: Kako poteka postopek usmerjanja predšolskih otrok po uveljavitvi Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami?

O: Za predšolske otroke s posebnimi potrebamise od 1. septembra 2019 dalje uveljavljajo določila Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 41/2017, v nadaljevanju ZOPOPP), v skladu s katerimi delujoči centri za zgodnjo obravnavo (v nadaljevanju: CZO) po predhodnem priporočilu oz. napotilu otrokovega osebnega zdravnika ali drugega zdravnika − specialista po prvem pregledu otroka zanj imenujejo multidisciplinarni tim.

Naloge multidisciplinarnega tima določa 10. člen ZOPOPP, med katerimi je tudi izdelava individualnega načrta pomoči družini (v nadaljevanju: INPD), na podlagi katerega se otroka vključi v zanj primeren vzgojno-izobraževalni program (v nadaljevanju: VIZ-program).

Ob prehodu v osnovno šolo multidisciplinarni tim najkasneje 6 mesecev pred vstopom v osnovno šolo v INPD oz. v zapisniku multidisciplinarnega tima bi moral predlagati za otroka ustrezen VIZ-program OŠ in ostale oblike otroku dodeljene pomoči.

Zavod RS za šolstvo vodi postopke usmerjanja predšolskih otrok na prehodu iz vrtca v osnovno šolo in v primerih preverjanja ustreznosti predhodne usmeritve.

Takrat starši ali zakoniti zastopniki otroka oddajo zahtevo za začetek postopka usmerjanja na pristojni območni enoti Zavoda RS za šolstvo. K zahtevi je potrebno priložiti poročilo vrtca, zapis razgovora z otrokom, novejšo strokovno dokumentacijo in INPD oz. zapisnik s CZO (enega od obeh dokumentov, če obstaja), poročila posameznih izvajalcev dodatne strokovne pomoči.

Zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja starši oddajo po zaključenem vpisu otroka v šolo, tj. v mesecu februarju tekočega šolskega leta. V primeru, da je otroku všolanje odloženo, se obravnava otroka nadaljuje ali prične na pristojnem centru za zgodnjo obravnavo.

13. V:Kako uveljavljati pravico do izobraževanja na domu?

O: Zakonsko podlago za uveljavljanje navedene pravice ureja Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št 22/16, v nadaljevanju pravilnik). Na domu se lahko izobražujejo tisti učenci s posebnimi potrebami, katerih starši so podali vlogo za izobraževanje na domu in so z odločbo o usmeritvi, ki jo je izdal Zavod RS za šolstvo usmerjeni v:

izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
prilagojen izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
prilagojen izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in
posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju.

5. člen navedenega pravilnika določa vsebino vloge, svoje mnenje o izobraževanju na domu pa mora podati tudi Komisija za usmerjanje pri Zavodu RS za šolstvo.

Vloga mora poleg imena in priimka otroka vsebovati tudi utemeljitev razlogov za izvajanje izobraževanja na domu, naslov, kje bo izobraževanje potekalo, podatke o izvajalcu izobraževanja na domu (ime in priimek izvajalca; potrdilo o pridobljeni izobrazbi z dokazilom o opravljenem strokovnem izpitu na področju vzgoje in izobraževanja) ter opis opreme oz. potrebnih didaktičnih pripomočkov.

Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo: Izvajalec izobraževanja na domu je lahko vsak, ki izpolnjuje pogoje za učitelja oz. drugega strokovnega delavca v izobraževalnem programu osnovne šole (Uradni list RS, št. 85/22).

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12819

Prilagojen izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom: Izvajalec izobraževanja na domu je lahko vsak, ki izpolnjuje pogoje za učitelj oz. drugega strokovnega delavca v izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom (Uradni list RS, št. 65/15).

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12433

Prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom:

Izvajalec izobraževanja na domu je lahko vsak, ki izpolnjuje pogoje za učitelja oz. drugega strokovnega delavca v izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom (Uradni list RS, št. 65/15).

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12429

Posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju:

Izvajalec izobraževanja na domu je lahko vsak, ki izpolnjuje pogoje za učitelja oz. drugega strokovnega delavca v posebnem programu vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 65/15).

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12432

Vlogo za izobraževanje učenca s posebnimi potrebami na domu lahko starši vložijo:

skupaj z zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja;
z zahtevo za spremembo odločbe o usmeritvi;
med postopkom usmerjanja;
ali po že izdani odločbi o usmeritvi.

Starši lahko vlogo za izobraževanje učenca s posebnimi potrebami na domu vložijo kadarkoli, tudi med šolskim letom.

Izobraževanja učenca s posebnimi potrebami na domu se lahko začne izvajati kadarkoli, vendar šele po izvršljivi odločbi Zavoda RS za šolstvo.

Vodenje dokumentacije otroka s posebnimi potrebami, ki se izobražuje na domu:

O izobraževanju učenca na domu vodi in izdaja dokumentacijo šola oz. zavod, v katerega je učenec z odločbo o usmeritvi vključen. Skupaj z izvajalcem izobraževanja na domu pripravi tudi individualizirani program. Izvajalec izobraževanja na domu v sodelovanju s šolo oz. zavodom vodi dokumentacijo o letni pripravi in pripravi na pouk.

Preverjanje znanja:

Preverjanje in ocenjevanje znanja se za učence, ki se izobražujejo na domu, opravlja v rokih, določenih s pravilnikom, ki ureja šolski koledar za osnovne šole (Ur. l. RS, št. 50/12, 56/12-popr., 20/19, 36/19 in 56/22).

Vsebina preverjanja in ocenjevanja znanja je določena v 90. členu Zakona o osnovni šoli (Ur. l., RS, 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-K). Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne šole.

Prenehanje izobraževanja na domu:

Če učenec, ki se izobražuje na domu, na ponovnem preverjanju in ocenjevanju znanja ni uspešen (pred začetkom šolskega leta), mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v šoli (javni ali zasebni) oz. zavodu, navedenem v odločbi o usmeritvi.
Kadarkoli, na predlog staršev.

Financiranje izobraževanja na domu:

Izobraževanje učenca s posebnimi potrebami na domu se financira iz državnega proračuna v skladu s predpisi, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja ter usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Višino teh sredstev določi za posamezno šolsko leto s sklepom minister, pristojen za šolstvo. Ministrstvo, pristojno za šolstvo, sredstva za izobraževanje učenca na domu, nakazuje šoli oz. zavodu, v katerega je učenec vključen.

Šola oz. zavod, z izvajalcem oz. izvajalci javno veljavnega programa, ki se izvaja na domu, sklene pogodbo o izvajanju izobraževanja na domu. Sredstva za učenca, ki se izobražuje na domu, se zagotavljajo le za čas izobraževanja na domu.

14. V: Kakšen je vpisni postopek otrok s posebnimi potrebami v srednjo šolo?

O: 25. člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 ZOOMTVI; v nadaljevanju ZUOPP-1) določa, da se zahteva za uvedbo postopka usmerjanja lahko vloži pred vpisom v vzgojno-izobraževalni program ter ves čas, dokler je otrok vključen v te programe. Zato na prehodu iz osnovne šole v srednješolske programe starši oz. zakoniti zastopniki ali zase oseba starejša od 15. let (starejši mladoletnik) lahko vložijo novo zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja, za pridobitev otrokovega statusa dijaka s posebnimi potrebami.

Pomembno je poudariti, da odločba o usmeritvi, ki je bila izdana za enega od štirih osnovnošolskih programov vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami, ne velja ob prehodu v srednjo šolo, ampak lahko starši vložijo novo zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja.

Odločba, ki jo izda Zavod RS za šolstvo za enega od programov srednje šole postane veljavna v primeru, če otrok izpolnjuje vse predpisane pogoje za vpis in v skladu s predpisanimi merili dosega najmanj 90 odstotkov točk, potrebnih za vpis.

Ta pogoj veljavnosti izhaja iz drugega odstavka 29. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19) oziroma iz četrtega odstavka 15. člena Zakona o gimnazijah (Ur. l. RS, št. 1/07, 68/17 in 6/18 – ZIO-1 in 46/19), s katerima je določeno, da kandidata s posebnimi potrebami, ki se vključuje v izobraževanje v skladu z odločbo o usmeritvi, šola z omejitvijo vpisa sprejme, če izpolnjuje vse predpisane pogoje in v skladu s predpisanimi merili dosega najmanj 90 odstotkov točk, potrebnih za vpis.

Odločba o usmeritvi je kasneje lahko tudi eno izmed dokazil o že pridobljenem statusu v srednješolskem izobraževanju, če bo dijak kasneje uveljavljal status študenta s posebnimi potrebami v okviru študija na višješolskem oz. univerzitetnem izobraževanju.

Postopek prenosa odločbe, če dijak z odločbo v izbrano srednjo šolo oz. program ni bil sprejet:

Če dijak ni bil sprejet v želeno šolo ima pa že izdano odločbo za to šolo, morajo starši/zakoniti zastopniki oz. starejši mladoletnik pri krajevno pristojnem Zavodu RS za šolstvo vložiti Zahtevo za spremembo odločbe o usmeritvi. V zahtevi vlagatelj navede razloge za predlagano spremembo odločbe o usmeritvi ter navede šolo in program v katero se bo/se je dijak prepisal.

15. V: Ali se lahko usmerijo udeleženci izobraževanja odraslih?

O: Na podlagi Zakona o izobraževanju odraslih (Ur. l. RS, št. 6/18; v nadaljevanju: ZIO-1) pridobi oseba, ki se vključi v izobraževalni program za odrasle, status udeleženca izobraževanja odraslih. Udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, imajo pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in pravico do drugih ugodnosti ter pravic v skladu s posebnimi predpisi, če ni v delovnem razmerju, prijavljen kot brezposelna oseba ali se ne izobražuje v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. ZIO-1 ne ureja pravice udeleženca izobraževanja odraslih do pravic iz ZUOPP-1, kar pomeni, da udeleženec izobraževanja odraslih ni upravičen do pravic, ki izhajajo iz določb ZUOPP-1.

16. V: Kdo ima pravico do pritožbe zoper odločbo o usmeritvi?

O: Zoper odločbo o usmeritvi, izdano na prvi stopnji, lahko vložijo pritožbo v roku 15 dni od njene vročitve:

Starši oz. zakoniti zastopniki.
Starejši mladoletnik.
Vzgojno-izobraževalni oz. socialnovarstveni zavod v katerega je otrok vključen (le v primeru, ko so vlagatelji zahtevka oz. je bila zavrnjena zahteva zavoda).

O pritožbi odloča II. stopenjski organ, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

17. V: Kdo ima pravico do oskrbe/namestitve v zavod?

O: V skladu s 16. členom Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. t. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI) imajo pravico do oskrbe učenci s posebnimi potrebami, ki jim ni mogoče zagotoviti vzgoje in izobraževanja v kraju njihovega prebivališča in jim zaradi oddaljenosti od kraja vzgoje in izobraževanja ni mogoče zagotoviti prevoza.

V nekatere domove so otroci lahko nameščeni le med tednom, v nekaterih (npr. socialnovarstveni zavodi) pa so lahko vključeni tudi čez vikend.

Do te pravice so upravičeni učenci, ki so usmerjeni v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom; prilagojeni izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom in v posebni program vzgoje in izobraževanja.

Na podlagi 16. člena ZUOPP-1 so upravičeni do oskrbe v domovih za učence s posebnimi potrebami tisti dijaki, ki so usmerjeni v prilagojene srednješolske programe ali v post rehabilitacijske programe, izjemoma pa tudi dijaki, ki so bili v času osnovnošolskega izobraževanja kot učenci s posebnimi potrebami, četudi po 11. (oz. prej po 13.) členu Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, usmerjeni v:

prilagojen izobraževalni program devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom ali
prilagojen izobraževalni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.