PREDNOST PRI VPISU V VRTEC
20. člen Zakona o vrtcih
(vpis in sprejem otrok)
Javni vrtec vpisuje in sprejema predšolske otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto.
Vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Za starše otrok, ki so oddali vlogo za vpis otroka v vrtec, vrtcu na njegovo zahtevo pristojni center za socialno delo posreduje podatke o izteku pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela.
Vrtec najmanj enkrat letno objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto. Vodenje in izpeljavo postopka vpisa otrok v vrtec, ki izvaja javno službo, lahko občina ustanoviteljica podrobneje uredi s svojim aktom.
Če je v vrtec vpisanih več otrok, kakor je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok. V tem primeru vrtec staršem dodeli šifro otroka. Sestavo komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi občina ustanoviteljica na predlog sveta vrtca. Kriteriji se določijo s točkami.
Če starši oddajo nepopolno vlogo ali če vrtec zaradi uporabe kriterijev za sprejem potrebuje še druge podatke, lahko starše pozove k odpravi pomanjkljivosti ali dopolnitvi vloge tudi po elektronski pošti, telefonu ali ustno, če starši pridejo v vrtec. O tem se napiše uradni zaznamek. Če vloga ni dopolnjena, se jo obravnava in o sprejemu otroka odloči na podlagi podatkov, ki jih vsebuje vloga.
Prednost pri sprejemu v vrtec ima otrok, za katerega starši v skladu z zakonom, ki ureja celostno zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami, predložijo individualni načrt pomoči družini ali zapisnik centra za zgodnjo obravnavo. Prednost pri sprejemu v vrtec ima tudi otrok, za katerega starši predložijo mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine. Mnenje o ogroženosti otroka zaradi socialnega položaja družine vsebuje navedbe, da je družina v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varnost oziroma položaj družine, obravnavana kot socialno ogrožena družina s strani centra za socialno delo, kar je razvidno iz uradnih evidenc, ki jih vodijo centri za socialno delo.
Vrtec starše pisno obvesti o datumu vključitve otroka v vrtec in o drugih pogojih za sprejem otroka v vrtec.
Starši morajo ob vključitvi otroka v vrtec predložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka.
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO447
Odloča: vrtec
PREDNOST PRI VPISU V SREDNJO ŠOLO
29. člen Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju
(omejitev vpisa)
Število dijakov, ki jih šola vpiše v začetni letnik, se lahko za posamezno šolsko leto omeji, če je število prijavljenih kandidatov bistveno večje, kot so kadrovske in prostorske zmogljivosti šole.
Kandidata s posebnimi potrebami, ki se vključuje v izobraževanje v skladu z odločbo o usmeritvi, šola z omejitvijo vpisa sprejme, če izpolnjuje vse predpisane pogoje in v skladu s predpisanimi merili dosega najmanj 90 odstotkov točk, potrebnih za vpis.
Šola si mora k sklepu o omejitvi vpisa pridobiti soglasje ministra.
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4325
Odloča: srednja šola – srednja poklicna in srednja strokovna šola
15. člen Zakona o gimnazijah
(merila za izbiro)
Merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v gimnazijo določi na predlog pristojnega strokovnega sveta minister.
Merila se javno objavijo najpozneje dan pred začetkom šolskega leta, v katerem lahko kandidati začnejo izpolnjevati pogoje za doseganje predpisanih meril.
Pri izbiri kandidatov za vpis v začetni letnik gimnazije se upoštevajo njihovi učni uspehi v predhodnem izobraževanju, kot dodatno merilo pa se lahko upoštevajo tudi na drug način izkazana znanja in spretnosti, ki so pomembne za uspešno nadaljnje izobraževanje. Za vpis v maturitetni tečaj se upoštevajo učni uspehi pri predhodnem izobraževanju.
Kandidata s posebnimi potrebami, ki se vključuje v izobraževanje v skladu z odločbo o usmeritvi, gimnazija z omejitvijo vpisa sprejme, če izpolnjuje vse predpisane pogoje in dosega najmanj 90 odstotkov točk po merilih, potrebnih za vpis.
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO450
Odloča: srednja šola – gimnazija
PRILAGODITVE PRI MATURI
2. člen Pravilnika o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami
(kandidati z odločbo o usmeritvi)
(1) Kandidati z odločbo o usmeritvi so tisti kandidati, ki so bili na podlagi zakona, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, z odločbo o usmeritvi usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo oziroma v prilagojene izobraževalne programe z enakovrednim izobrazbenim standardom.
(2) Kandidati z odločbo o usmeritvi uveljavljajo pravico do prilagojenega načina izvajanja mature v skladu s prilagoditvami, ki so jih na podlagi odločbe o usmeritvi in strokovnega mnenja komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: strokovno mnenje) imeli v času izobraževanja in ne presegajo prilagoditev za posamezno skupino kandidatov s posebnimi potrebami, določenih v Preglednici možnih prilagoditev načina opravljanja mature za kandidate s posebnimi potrebami, ki je sestavni del Vloge za uveljavljanje pravic kandidata s posebnimi potrebami pri opravljanju mature (v nadaljnjem besedilu: vloga za kandidate s posebnimi potrebami). Vloga za kandidate s posebnimi potrebami se izpolni na obrazcu, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(3) Med kandidate z odločbo o usmeritvi štejejo tudi kandidati, ki ob prijavi na maturo nimajo več statusa dijaka, so pa v času rednega izobraževanja bili z odločbo usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo oziroma v prilagojene izobraževalne programe z enakovrednim izobrazbenim standardom.
(4) Kandidati z odločbo o usmeritvi uveljavljajo pravico do prilagojenega načina izvajanja mature na podlagi zadnje odločbe o usmeritvi in strokovnega mnenja.
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12232
Odloča: Državni izpitni center
DODATEK K ŠTIPENDIJI
20. člen Zakona o štipendiranju
(dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami)
(1) Štipendist s posebnimi potrebami je štipendist, ki:
– mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu s predpisi, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali za katerega je enemu od staršev priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po predpisih, ki urejajo družinske prejemke ali
– je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
(2) Štipendistu s posebnimi potrebami se dodeli dodatek v višini 50 eurov mesečno.
(3) V primeru, da se na strani štipendista spremenijo osebne okoliščine, ki vplivajo na upravičenost do dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami:
– je štipendist, ki med šolskim ali študijskim letom izpolni pogoje za pridobitev dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami, na podlagi podane prošnje s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto;
– štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto.
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6571
Odloča: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije
26. člen Zakona o štipendiranju
(višina Zoisove štipendije z dodatki)
(1) Zoisova štipendija mesečno znaša 120 eurov za dijaka in 140 eurov za študenta.
(2) Če se štipendist izobražuje v tujini, Zoisova štipendija mesečno znaša 240 eurov za dijaka in 280 eurov za študenta.
(3) K Zoisovi štipendiji se dodelita:
– dodatek za bivanje,
– dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
(4) Upravičenost do dodatkov iz prejšnjega odstavka se ugotavlja skladno z določbami 18. in 20. člena tega zakona.
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6571
Odloča: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije
DODATNI DNEVI LETNEGA DOPUSTA ZA STARŠE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
159. člen Zakona o delovnih razmerjih
(pridobitev pravice in minimalno trajanje letnega dopusta)
(1) Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.
(2) Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
(3) Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
(4) Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
5. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
(pomen posameznih pojmov)
otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je otrok z motnjami v duševnem razvoju, slep in slaboviden otrok, gluh in naglušen otrok, otrok z odpovedjo funkcije vitalnih organov, gibalno oviran otrok, dolgotrajno hudo bolan otrok, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje skrbnejšo nego in varstvo, kar ugotavlja zdravniška komisija;
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6688
Odloča: delodajalec
PRAVICA DO KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA ZA STARŠE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
50. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
(pravica staršev do krajšega delovnega časa)
(1) Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega.
(2) Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, pri čemer je eno leto izrabe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega neprenosljivo za vsakega od staršev.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek ima samo eden od staršev pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, če obstajajo razlogi iz 30. člena tega zakona.
(4) Eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka.
(5) Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja pri centru za socialno delo na podlagi mnenja zdravniške komisije.
(6) Šteje se, da eden od staršev neguje in varuje otroka, če ima starševsko skrb in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev ne neguje in varuje otroka.
(7) V primerih iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela osnove iz 43. člena in prvega odstavka 46. člena tega zakona, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.
(8) Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delavec obvesti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred nastopom.
Odloča: center za socialno delo
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6688
DODATEK ZA NEGO OTROKA ZA STARŠE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
79. člen Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
(opredelitev in višina dodatka za nego otroka)
(1) Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka.
(2) Višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov je 100 eurov mesečno.
(3) Za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju (otrok se lahko usposobi le za sodelovanje pri aktivnostih; potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje; je omejen v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja; razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno; orientacijski rezultat na testu inteligentnosti je pod 20 IQ, mentalna starost do 2 let) ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke (otrok ima malo uporabnih gibov, samostojno gibanje ni možno; v celoti je odvisen od tuje pomoči; otrok je lahko težko moten v komunikaciji, sporazumeva se s pomočjo neverbalne komunikacije oziroma nadomestne komunikacije) ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, znaša dodatek 200 eurov mesečno.
Odloča: center za socialno delo
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6688
OPROSTITEV PLAČILA LETNE DAJATVE ZA UPORABO CEST ZA STARŠE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
9. člen Zakon o dajatvah za motorna vozila
(oprostitve plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov)
- Oprostitev plačila letne dajatve se lahko uveljavi za osebna vozila z motorjem moči do vključno 150 kW ter za osebna vozila, prirejena za prevoz oseb na invalidskem vozičku, pod pogojem, da se vozila iz tega odstavka uporabljajo za prevoz:
- oseb, pri katerih je ugotovljena najmanj 80 % telesna okvara ali 80 % vojna invalidnost, ter oseb, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ugotovljena najmanj 60 % telesna okvara ali 60 % vojna invalidnost;
- oseb, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih;
- oseb z zmerno, težjo ali težko duševno ter najtežjo telesno prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in
- otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo do 18. leta starosti oziroma do 26. leta starosti, če se šolajo.
(2) Oprostitev plačila letne dajatve po prvi in drugi alineji prejšnjega odstavka se uveljavlja na podlagi odločbe, izdane na podlagi mnenja izvedenskega organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oziroma odločbe, izdane na podlagi predpisov o vojnih invalidih, ob upoštevanju izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije.
(3) Oprostitev plačila letne dajatve po tretji alineji prvega odstavka tega člena se za polnoletne osebe uveljavlja na podlagi odločbe o priznanem statusu invalida, v skladu s predpisi o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb, za mladoletne osebe pa na podlagi odločbe pristojnega centra za socialno delo, izdane na podlagi izvedenskega mnenja o razvrščanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ali odločbe o usmeritvi, ki jo izda območna enota Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, izdane na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, iz katere je razvidno, da gre za invalida z zmerno, težjo ali težko duševno ali najtežjo telesno prizadetostjo.
(4) Oprostitev plačila letne dajatve po četrti alineji prvega odstavka tega člena se uveljavlja na podlagi odločbe centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.
(5) Oprostitev plačila letne dajatve se lahko za polnoletne osebe uveljavlja za eno vozilo, registrirano na ime te osebe ali na njegovega starša, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, s katerim živi na istem naslovu. Za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost ali imajo podaljšano roditeljsko pravico, oprostitev plačila letne dajatve za eno vozilo, registrirano na svoje ime, uveljavlja njen zakoniti zastopnik. Za mladoletne osebe iz tega člena oprostitev plačila letne dajatve za eno vozilo, registrirano na njeno ime ali na njenega starša, uveljavljajo njeni starši, pri katerih ima ta oseba stalno prebivališče. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugi osebi, s katero imata skupno stalno prebivališče, ta uveljavlja oprostitev plačila letne dajatve.
(6) Za uveljavljanje oprostitve plačila letne dajatve za vozilo, ki ga uporablja invalid na invalidskem vozičku, je treba priložiti poleg drugih dokazil iz tega člena še dokument Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o pravici do medicinskega pripomočka – invalidskega vozička.
(7) Oprostitev plačila letne dajatve za invalidske organizacije se uveljavlja na podlagi potrdila o statusu invalidske organizacije, ki ga izda ministrstvo, pristojno za invalide. Invalidska organizacija lahko uveljavlja oprostitev plačila letne dajatve za več osebnih vozil ne glede na omejitve iz prvega odstavka tega člena, ki se uporabljajo za prevoz oseb iz prvega odstavka tega člena, in so registrirana na invalidsko organizacijo.
Zakon o dajatvah za motorna vozila (ZDajMV) (pisrs.si)
Odloča: upravna enota
IZDAJA PARKIRNE KARTE ZA GIBALNO OVIRANE OSEBE
66. člen Zakon o pravilih cestnega prometa
(parkirna karta)
(1) Parkirno karto se lahko izda naslednjim upravičencem:
1. osebam, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60% telesno okvaro;
2. osebam z multiplo sklerozo;
3. osebam z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30% telesno okvaro;
4. težko duševno prizadetim osebam, ki jim je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb;
5. osebam, ki imajo najmanj 90% telesno okvaro zaradi izgube vida;
6. mladoletnim osebam, ki so težko telesno ali duševno prizadete oziroma so zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirane pri gibanju ter
7. zdravstvenim službam, socialnim službam in invalidskim organizacijam, katerih delavci obiskujejo oskrbovance na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje.
(2) Parkirno karto izda na zahtevo upravičenca upravna enota, na območju katere ima upravičenec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
(3) Ministrstvo, pristojno za promet, vodi evidenco izdanih parkirnih kart, upravne enote pa vnašajo podatke v evidenco.
(4) Evidenca izdanih parkirnih kart vsebuje naslednje osebne in druge podatke, ki se vodijo zaradi njihovega pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo v zvezi s svojimi nalogami, določenimi z zakonom, te podatke pravico obdelovati ter zaradi izvajanja tega zakona:
– zaporedno številko vpisa,
– osebno ime, EMŠO upravičenca oziroma naziv upravičenca,
– stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež upravičenca,
– serijska številka parkirne karte,
– datum izdaje,
– številka odločbe oziroma številka potrdila izbranega osebnega zdravnika.
(5) Parkirna karta, izdana v eni od držav članic Evropske unije, velja tudi v Republiki Sloveniji.
Odloča: upravna enota