Na Brdu pri Kranju je danes potekala zdaj že tradicionalna 8. konferenca ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov v Republiki Sloveniji, na kateri sta bila gosta tudi predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob ter minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič, ki sta izpostavila, da se novo šolsko leto začenja na konvencionalen način, v šolah in brez mask.
Konference se je udeležilo preko 600 ravnateljic in ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki so uvodoma prisluhnili pozdravnemu nagovoru dr. Vinka Logaja, direktorja Zavoda Republike Slovenije, ki je izpostavil, da nas zelo veseli pripravljenost vseh za sodelovanje in podporo pri spreminjanju šolske prakse, saj je področje izobraževanja sistem, ki se nenehno razvija. Kot je še dejal, v različnih nacionalnih in mednarodnih projektih ter poskusih sodeluje skoraj polovica slovenskih šol in vrtcev, Zavod RS za šolstvo pa je vzpostavil tudi dobro sodelovanje s predstavniki fakultet vseh treh javnih slovenskih univerz.
Naslednji teden začenja novo šolsko leto več kot 194.000 učencev, od tega okoli 21.000 prvošolcev. V srednješolskem izobraževanju pa je okoli 79.000 dijakov, od tega v prvih letnikih okoli 21.000. “Izpostavljamo varno, spodbudno, vključujoče okolje za naše otroke, izvajamo prenovo določenih, tudi strateških dokumentov in zagotavljamo ustrezne pogoje delovanja naših učiteljev, zaposlenih in seveda naših otrok,” je poudaril dr. Papič in dodal, da vzgojno-izobraževalne programe čaka nujno potrebna prenova, v kateri bodo imeli aktivnejšo vlogo učenci. Spremenili se bodo tudi učni načrti, ki bodo vsebovali manj ciljev.
“Po dveh hudih, zoprnih, težkih letih za vse, tudi v šolskem ali pa predvsem v šolskem sistemu, tako z vidika otrok, učiteljev in ravnateljev, se končno vračamo v šolo v normalnih razmerah,” je v izjavi ob robu konference dejal dr. Golob. Enako je bilo tudi osrednje sporočilo ministra Papiča. “Šolsko leto začenjamo umirjeno, v šolah, brez mask, na konvencionalen način, tako kot smo bili vajeni v času pred dvema letoma,” je dejal minister, ki upa, da bodo na ta način junija šolsko leto tudi zaključili. Oba sta izpostavila, da bo k temu pripomoglo tudi uresničevanje priporočil, kot so zračenje, osebna higiena in to, da ob bolezenskih simptomih otroci ne gredo v šolo, temveč ostanejo doma. “Načrt vlade za to zimo je, da ostanemo odprta družba, čeprav covid-19 živi z nami in mi z njim,” je poudaril premier dr. Golob.
V zvezi s problemom kadrov na področju šolstva je direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj dejal, da se s pomanjkanjem delovne sile srečuje cela Evropa. Po njegovih informacijah pa bodo šole kljub temu začetek šolskega leta in organizacijo dela lahko izvedle tako, kot je predvideno. Morda s kakšnimi odstopanji, kar pa je že sicer običajno. Napovedal je, da bodo stekle aktivnosti za promocijo učiteljskega poklica, minister dr. Papič pa je poudaril, da je ministrstvo prve ukrepe že sprejelo, in sicer bo na področju pedagoških študijskih programov na voljo 250 štipendij. Začenja pa se tudi koncept pripravniških mest s plačilom, kar je bila v preteklosti že praksa. Ministrstvo obljublja tudi, da bo uredilo področje plač in napredovanj tako za učitelje kot za tehnični kader.
Izpostavljena je bila tudi problematika vpisa v srednje šole v večjih mestih. Kot je povedal dr. Papič, se tega problema zavedajo, zato bodo do začetka naslednjega leta pripravili korekcije pri vpisu. “V srednjih šolah ne primanjkuje prostih mest, ampak gre za zanimiv trend, da večina dijakov želi hoditi v srednjo šolo, v gimnazijo v večjih mestih,” je pojasnil. Omenil je tudi porast izobraževanja doma, ki ni le posledica epidemije, temveč se je ta trend kazal že prej. “Naša naloga je, da v teh primerih zagotovimo enako kakovost izobraževanja, kot jo dosegamo v urejenem šolskem prostoru,” je navedel minister. Opozoril je tudi na psihosocialne posledice dveletnega zapiranja šol, za katere meni, da jih bo najlažje odpraviti s fizično aktivnostjo, zato znova uvajajo projekt zdravega življenjskega sloga.
Prav tako si minister želi ponovne vzpostavitve dialoga s šolsko skupnostjo – med ravnatelji, zaposlenimi, sindikati, ministrstvom in vlado. “Nikoli nismo pričakovali, da se bomo v vsem strinjali, pomembno pa je, da se znamo normalno pogovarjati in usklajevati različne interese,” je dejal.
Ker je bilo v zadnjih letih veliko dela z epidemijo, je zmanjkalo časa in priložnosti, da bi naredili kakšen korak naprej z razvojnega vidika, pa je opozoril dr. Golob, ki je vesel, da so na današnji konferenci dali poudarek tudi zelo aktualni vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj. Na okrogli mizi na to temo so poleg dr. Goloba in dr. Papiča razpravljali še dr. Stanka Preskar, namestnica direktorja Zavoda RS za šolstvo, dr. Igor Torkar, izredni profesor za področje biološkega izobraževanja iz Pedagoške fakultete v Ljubljani ter ravnateljica Andreja Ahčin iz Biotehniškega centra Naklo.
Premier se je ravnateljem zahvalil za opravljeno delo v zadnjih dveh izredno težkih letih. “Kapo dol za to, kar ste dali skozi in kar ste dali našim otrokom. Naredili ste vse, kar ste lahko,” je poudaril.
Objavljamo tudi gradivo plenarnih predavateljev ter delavnic na konferenci: