Danes je v Ljubljani potekala zaključna konferenca projekta POGUM, v okviru katerega so se predstavile tudi mreže osnovnih šol na Periskopu, ki je potekal ves čas konference in bil organiziran v spremljevalnih prostorih. Predstavitve so vključevale raznovrstne didaktične materiale, s katerimi so učitelji spodbujali razvoj podjetnostne kompetence pri učencih in so jih oblikovali v projektu Pogum. Posamezne predstavitve so vključevale interaktivni pristop z avdiovizualno podporo. Na nekaterih predstavitvah so sodelovali tudi učenci, ki so predstavili izkušnjo podjetnostne kompetence v praksi. Izbor in način predstavitve rezultatov dosežkov šol vključenih v projekt POGUM je mavrica bogastva idej in njihovih uresničitev v praksi. Pohvala vsem sodelujočim šolam za pripravo in izvedbo predstavitev primerov praks, s katerimi so obogatili zaključno konferenco projekta Pogum.
V plenarnem delu so predavatelji prepletali misel o podjetnosti skozi prizmo edukativnih ved, filozofije učenja in poučevanja, ki ni razumljena kot stremljenje posameznika ali skupine k poveličevanju osebnosti ali ustvarjanju priložnosti zaradi ustvarjanja dobička. V projektu POGUM je podjetnost razumljena kot potreba po razvoju inovativne družbe, ustvarjalnosti in zaznavanja priložnosti v okolju, zato, da bi prišli do novih vrednosti za posameznika in skupnost, pri čemer se podjetnost v pedagoškem kontekstu ne odreka učenčevemu razvoju vedenj in znanj, temveč te učenec oplemeniti z veščinami, razvojem spretnosti in vrednot.
Tatjana Krapše, vodja projekta in člani razvojnega tima projekta mag. Katarina Dolgan, mag. Klavdija Šipuš, mag. Barbara Lesničar, Mojca Dolinar, dr. Katica Pevec Semec, Nataša Kabaj Bavdaž in mag. Špela Drstvenšek so povedali, da je v projektu sodelovalo 17.000 učencev, pod vodstvom 2220 strokovnih in vodstvenih delavcev, 120 šol v sodelovanju z 280 mentorji najrazličnejših področij. Ključna izhodišča razvojnega projekta POGUM so načela in principi trajnostnega razvoja in vseživljenjskega učenja, saj moramo razmišljati in delovati v smeri trajnostno naravnanega sveta.
Zbrane je uvodoma nagovoril Aleš Ojstršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je dejal, da večkrat sliši stavek kolegov z visokega šolstva: »Pripeljite nam radovedne učence!« V nagovoru je izpostavil, da moramo zato biti pogumni pri sprejemanju odločitev, ki bodo v prid prenovi sistema šolstva in bodo šolo in učence opremile z znanji in veščinami ter jih popeljale drzno v prihodnost.
Dr. Stanka Preskar, namestnica direktorja Zavoda RS za šolstvo je izpostavila, da se vsi slovenski vrtci ali šole vključujejo v takšne ali drugačne projekte, kar je spodbudno za prihodnost, da bomo na poti iskanja še boljših rešitev za šolo 21. stoletja, da se bo šola približala realni stvarnosti in potrebam v družbi. Kot pomembno je izpostavila, da se vsi trudimo, da bi dobre rezultate in prakse razvite v okviru projektov ohranjali, razvijali in nadgrajevali tudi po koncu projektov, predvsem z mislijo, da bodo od tega največ pridobili učenci in da jim bodo usvojene kompetence koristile v življenju.
Kot je še dejala, smo na poti prenove učnih načrtov, saj šola potrebuje spremembo, da bomo kos izzivom 21. stoletja tudi na področju prečnih veščin, ki niso izključno vezane samo na en predmet. »Potrebujemo strokovnega, avtonomnega in odgovornega učitelja in ravnatelja, ki znata zagovarjati svoje oblike in metode dela,« je dejala ter dodala, da je učence potrebno postaviti v realne učne situacije, kjer morajo imeti priložnost za razvijanje različnih veščin. Ob koncu predstavila tudi dejavnosti, ki jih izvajamo na Zavodu RS za šolstvo na področju strokovnega izpopolnjevanja in sodelovanja z vrtci in šolami ter se zahvalila vsem, ki delajo v dobrobit slovenski šoli in učencem.
V nadaljevanju so zbrane nagovorili še dr. Tomaž Grušovnik, izredni profesor in višji znanstveni sodelavec na Univerzi na Primorskem, dr. Slavko Gaber ter Margherita Bacigalupo, predstavnica službe za znanost Evropske komisije v Bruslju.
V popoldanskem delu so se udeleženci udeležili sekcijskih delavnic, v zaključku pa je potekala okrogla miza na temo »Šola prihodnosti je šola, ki goji (VZ)Trajnost!«
V okviru projekta so nastala tudi gradiva, ki so dostopna v digitalni bralnici ZRSŠ:
- monografija Razvijanje kompetence podjetnosti v osnovni šoli je namenjena učiteljem in ravnateljem, ki so sodelovali v projektu POGUM, in tistim, ki bi želeli stopiti na pot uvajanja kompetence podjetnosti v šolski prostor ter pri tem zagotoviti čim aktivnejšo vlogo učencev.
- Zloženka projekta Pogum je namenjena učiteljem, ki oblikujejo pouk po modelu, ki učencem omogoča razvoj celostne podjetnostne kompetence od izziva do nastanka nove vrednosti zanj in za druge.
- Priročnik za razvijanje podjetnosti EntreComp je namenjen učiteljem in drugim spodbujevalcem učenja. V priročniku so opisane tudi tri priljubljene podjetniške in tri pedagoške metode, ki jih je mogoče prilagoditi za učenje oz. razvijanje podjetnosti.
