domov

SLO

ZALOŽBA   vozicek

Kakovostni fizični prostor v vrtcih in šolah

Ljubljana, 28.11.2019

Danes je v Ljubljani potekala 1. konferenca o oblikovanju kakovostnega fizičnega prostora v vrtcih in šolah, na kateri smo interdisciplinarno, s pedagoškega, arhitekturnega, medicinskega in psihološkega vidika osvetlili problematiko fizičnega prostora v vrtcih in šolah za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega procesa.

Dr. Nataša Potočnik je uvodoma pozdravila Martino Vuk, državno sekretarko na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ravnateljice in ravnatelje, učiteljice in učitelje ter druge zbrane na konferenci. Dejala je, da imamo na zavodu namen s tovrstnimi konferencami nadaljevati, saj v sodobnem času pripisujemo vedno večji pomen fizičnemu prostoru kot dejavniku spodbudnega učnega okolja za izvajanje kakovostnega procesa vzgoje in izobraževanja.

Dr. Vinko Logaj, direktor zavoda je v nagovoru izpostavil, da tudi raziskave kažejo korelacijo med fizičnim okoljem in kreativnostjo, uspešnostjo ter čustvenim odzivanjem učečih se, ter tistih, ki izvajajo vzgojno-izobraževalni proces. »Danes moramo posvetiti pozornost estetiki sodobnega učnega okolja tudi na sistemskem področju oziroma na nacionalnem nivoju, pri čemer je današnja konferenca in strokovna diskusija le korak na poti. Želimo si, da bi preko javnega natečaja, ki ga na zavodu načrtujemo v letu 2020, s strani projektantskih krogov, pridobili tudi konkretne rešitve za oblikovanje šolskega prostora, ki bodo interdisciplinarno zasnovane z vseh vidikov, ki vplivajo na kakovost vzgojno izobraževalnega procesa.« Poudaril je, da v današnjem času posvečamo veliko pozornost bivalnemu okolju, kar si zagotovo zaslužijo tudi otroci, ki v vrtcih in šolah preživijo več kot polovico aktivnega dne.

Martina Vuk, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je pozdravila organizacijo konference ter predstavila dosedanje napore in usmeritve ministrstva na tem področju.  “V prihodnje bomo na ministrstvu na podlagi strokovne diskusije ter analize stanja oblikovali skupino za pripravo osnutka splošnih smernic in priporočil za načrtovanje zasnove prostorov javnih vrtcev in šol.” Ob tem je poudarila, da v pogovorih z lokalnimi skupnostmi, kot pomembnimi deležniki in soinvestitorji, ne smemo v ospredje postavljati samo finančnega vidika, ampak se s skupnimi močmi truditi za to, da bo imel fizični prostor večji pozitivni učinek na pedagoški proces.

Doc. dr. Marcela Batistič Zorc iz Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je v prispevku »Prostor – tretji vzgojitelj in učitelj« povedala, da je namen te konference spodbujanje dialoga z izmenjavo dobrih praks ter v nadaljevanju orisala zgodovino prostora v vrtcih nekoč in danes. Povedala je, da prostor pomemben element prikritega kurikula, ki zagotavlja kontekst za pridobivanje socialnih spretnosti.

Dr. Leonida Novak iz Zavoda RS za šolstvo je s prispevkom “Zagotavljanje spodbudnega učnega okolja in pedagoške kontinuitete na prehodu iz vrtca v šolo” izpostavila spodbudno učno okolje kot temelj procesa v šoli,  ki preprečuje negativne odnose in zagotavlja enake možnosti za vse.

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med. je predstavila ergonomijo šolskega prostora, ki mora biti načrtovan po meri človeka in vpliv škodljivih snovi na otroke in zaposlene v vrtcih in šolah. Opozorila je, da nekateri zgrajeni objekti v sedemdesetih in osemdesetih letih še dandanes ogrožajo zdravje ter priporočila, da se z ukrepi načrtovanja gradnje in obnavljanja prostorov vrtcev in šol upoštevajo varne izbire.

Dr. Ada Holcar Brunauer je v prispevku »Spreminjanje fizičnega prostora kot posledica spreminjanja pedagoškega procesa« izpostavila, da je fizični prostor večkrat posledica pedagoškega procesa, v kakršnega vzgojitelj ali učitelj verjame ter predstavila udejanjanje načel formativnega spremljanja v vsakodnevni šolski praksi.

V plenarnem delu konference je zbrane nagovoril tudi dr. Jure Kotnik, mednarodno nagrajeni arhitekt, ki se v zadnjih letih največ ukvarja s šolsko arhitekturo, zlasti z njeno učinkovitostjo, tako po pedagoški kot finančni plati. Njegovi vrtci stojijo v Parizu, Amsterdamu, Minsku ter Sloveniji (vrtec Kekec v Ljubljani, ki mu otroci lahko sami spreminjajo fasado, vrtec Ajda na Ravnah na Koroškem in vrtec in šola v Podgorju pri Slovenj Gradcu).

Gradivo: Delavnica “Kako prilagajati didaktično, socialno in fizično okolje otrokovim potrebam in njegovemu načinu učenja.” (dr. Ada Holcar Brunauer in dr. Leonida Novak)

Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter