V četrtek, 26. marca 2026, je v Portorožu (kongresni center Portus, hotel Slovenija) potekalo 36. strokovno srečanje vodilnih in vodstvenih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Tokratno srečanje je bilo osredotočeno na trenutne in prihajajoče spremembe, izkušnje in izzive.
Udeleženke in udeležence je uvodoma pozdravila vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na Zavodu RS za šolstvo, dr. Natalija Vovk-Ornik, ki je na kratko povzela vsebino programa in udeležencem zaželela uspešno in konstruktivno srečanje. V nadaljevanju je Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, predstavila aktivnosti ministrstva na področju dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami, predvsem ključne spremembe Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter prihajajoče spremembe podzakonskih aktov, ki urejajo to področje. Poudarila je tudi pomen in obseg kurikularne prenove, ki je na Zavodu RS za šolstvo potekala v letih od 2022 do 2025 ter digitalne platforme Platon, ki bo učiteljem v pomoč pri načrtovanju pouka.
Kurikularno prenovo in njena izhodišča je v nadaljevanju podrobneje predstavila mag. Sofija Baškarad (Zavod RS za šolstvo). Poudarila je temeljne značilnosti prenove (enovit učni načrt za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, skupni cilji, didaktična priporočila ter ciljna zasnovanost učnih načrtov). Sledil je prispevek dr. Ade Holcar (Zavod RS za šolstvo), ki je predstavila vlogo in pomen petih področij skupnih ciljev v prenovljenih učnih načrtih: jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; ter podjetnost. Dr. Holcar je poudarila, da ravno skupni cilji omogočajo razvijanje raznovrstnih veščin, spretnosti in pismenosti, saj presegajo predmetne meje in osredotočenost na akademska znanja. Franci Hočevar (Zavod RS za šolstvo) je udeležencem predstavil Programske smernice za delo razrednika v osnovni in srednji šoli ter poudaril, da gre za dokument, kjer so naloge razrednika zbrane in sistematično opredeljene glede na ravni njegovega delovanja, po sedmih področjih delovanja.
V popoldanskem delu strokovnega srečanja je Melita Jakelj, vodja Oddelka za osnovno šolstvo na Zavodu RS za šolstvo, na kratko predstavila kontinuiteto uvajanja in spremljanja razširjenega programa v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole. Dejala je, da v šolskem letu 2025/26 prenovljeni koncept razširjenega programa uvaja deset osnovnih šol, ki izvajajo prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. V šolskem letu 2026/27 pa bo z uvajanjem pričelo še osem osnovnih šol s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom ter dva vzgojno-izobraževalna zavoda, ki izvajata enakovredni izobrazbeni standard.
V nadaljevanju je Klavdija Fridrih Gošnjak, ravnateljica Osnovne šole Minke Namestnik-Sonje Slovenska Bistrica, predstavila izkušnje v prvem letu uvajanja prenovljenega koncepta razširjenega programa. Poudarila je postopnost uvajanja, delo s kolektivom in starši ter pomen ravnateljevega odnosa do vpeljevanja sprememb. Prispevek je strnila z mislijo, da razširjeni program prinaša več fleksibilnosti, večjo vključenost učencev in bolj smiselno preživljanje časa v šoli.
Osnovne šole s prilagojenim programom, ki v šolskem letu 2025/26 uvajajo prenovljeni koncept razširjenega programa, so ga uvajale tudi v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Strokovna skupina na Zavodu RS za šolstvo je v sodelovanju z ravnatelji pripravila Navodila za uvajanje kurikuluma razširjenega programa v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, ki so jih prejeli udeleženci srečanja v tiskani obliki. Navodila so na voljo tudi v digitalni bralnici zavoda RS za šolstvo: https://www.zrss.si/pdf/navodila_kurikulum_RAP_PP.pdf.
Petra Košnik (Zavod RS za šolstvo) in Edvard Vrabič (ravnatelj osnovne šole Kozara Nova Gorica) sta navodila podrobneje predstavila in ponazorila s primeri iz prakse.
V nadaljevanju sta dr. Natalija Vovk-Ornik (vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, Zavod RS za šolstvo) in Dragana Žunič (Zavod RS za šolstvo) predstavili izhodišča za spremembo kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. Dokument poudarja inkluzivno naravnanost in vizijo razvoja slovenskega inkluzivnega šolstva, upošteva prepoznane pomanjkljivosti trenutno veljavnih Kriterijev (2015) ter sledi najnovejšim spoznanjem stroke, saj v središče postavlja celostno razumevanje otrokovega funkcioniranja in njegovih posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb.
Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na 247. seji, dne 16. 10. 2025, seznanil z Zaključnim poročilom o uvajanju, spremljanju in evalvaciji prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami. Ugotovitve poročila je podrobneje predstavila Dragana Žunič (Zavod RS za šolstvo). Poročilo je dostopno na povezavi: https://www.zrss.si/pdf/zakljucno_porocilo_otroci_z_avtisticnimi_motnjami.pdf.
Program sta zaključili Petra Košnik in Petra Marguč Naglič z Zavoda RS za šolstvo. Predstavili sta aktualne dogodke, seminarje in kurikularne prenove v letu 2026 s področja dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami.
Stroški programa strokovnega srečanja se krijejo iz projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2024 do 2028 (IJZ III). Udeleženci morajo po dogodku obvezno izpolniti evalvacijski vprašalnik v KATIS-u.
Gradivo s 36. strokovnega srečanja vodilnih in vodstvenih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami: