V obdobju mladostništva se mladi soočajo z mnogimi spremembami in vidiki odraščanja, ki pomembno sooblikujejo njihovo identiteto. Pomemben vpliv na to ima tudi šola. Na Zavodu RS za šolstvo smo v času izobraževanja na daljavo veliko strokovne pozornosti namenjali tudi ranljivim skupinam mladih. V okviru mednarodnega projekta Design my Future smo se ukvarjali z zbiranjem podatkov o dobrih praksah izobraževalcev, ki zmanjšujejo pojav zgodnjega opuščanja šolanja pri mladih in jih usmerjajo k premišljenim izobraževalnim in kariernim odločitvam.
V ta namen smo oblikovali spletno anketo ter s pomočjo 17 vprašanj empirično ugotavljali, katere dobre prakse živijo med izobraževalci, ki se ukvarjajo z mladostniki iz ranljivih skupin mladih, z njihovo socializacijo in vzgojo, z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem, jih pripravljajo na samostojno življenje ter jih usmerjajo k osebnostni in socialni integraciji.
Vprašanja so bila povezana z raziskovanjem interesov, identitete, čustev, motivacije, socialnih odnosov učencev/dijakov na eni strani ter z didaktičnimi pristopi njihovih izobraževalcev na drugi. Spletno anketo smo poslali na e-naslove izobraževalcev iz vseh slovenskih regij in jih k sodelovanju tudi osebno nagovorili. Prizadevali smo si za to, da bi bil vzorec sodelujočih res raznolik in da bi zaobjel ključne akterje, ki lahko vplivajo na oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja za mlade iz ranljivih skupin. V spletni anketi so tako sodelovali različni profili izobraževalcev iz osnovnih in srednjih šol ter vzgojnih zavodov, nevladnih organizacij in centrov za socialno delo.
S spletno anketo smo spodbudili izobraževalce k samorefleksiji o priložnostih, ki jih imajo, da pomembno vplivajo na mlade. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne aplikacije, ki je bila na voljo v obdobju od 1. 7. 2020 do 30. 9. 2020. Z njihovim odzivom smo bili zadovoljni.
Iz pridobljenih podatkov lahko prepoznamo, da izobraževalci čutijo, da mladim kot odrasli predstavljajo zgled. Prav tako se zavedajo svojega vpliva na odnos z učencem/dijakom. To je še posebej ključno za ranljive skupine mladih, saj imajo le-ti običajno manj spodbude od doma in so lahko tudi slabše vključeni v vrstniško skupino. Zbrani podatki pričajo tudi, da si izobraževalci prizadevajo graditi optimalne odnose z mladimi načrtno in dosledno ter da jih celostno in strokovno podirajo pri razvijanju njihove osebnosti, identitete in kariernih izbir. Nanizali so namreč pestro paleto različnih preizkušenih tehnik, strategij in metod oblik dela z mladimi, ki predstavljajo koherentno celoto raznolikih pristopov – in to nas zelo veseli.