Uspešne prakse naj najdejo svoje mesto v procesu poučevanja in učenja

Danes je na Brdu pri Kranju potekala zaključna konferenca namenjena sodelujočim v petletnem razvojnem projektu NA MA POTI (NAravoslovje, MAtematika, Pismenost, Opolnomočenje, Tehnologija, Interaktivnost), v katerem smo se skupaj s konzorcijskimi partnerji osredotočali na pripravo teoretičnih podlag ter razvijali in preizkušali pedagoške pristope in strategije, v katere smo vključevali tudi nove tehnologije. S tem smo prispevali k celostnemu in kontinuiranemu vertikalnemu razvoju naravoslovne, matematične in drugih pismenosti od vrtcev do srednjih šol.

Projekt, ki je trajal od leta 2017 do letos oktobra meseca, ko se bo zaključil, je del operacije Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc, sklop: Naravoslovna in matematična pismenost: spodbujanje kritičnega mišljenja in reševanja problemov. V projekt je bilo vključenih veliko vrtcev, osnovnih in srednjih šol, sedem fakultet ter 106 konzorcijskih partnerjev.

O sodelovanju v projektu so povedali:

Zbrane ravnatelje, vzgojitelje, učitelje in druge strokovne delavce po celotni vertikali izobraževanja je nagovoril dr. Borut Čampelj, predstavnik MIZŠ in skrbnik projekta, ki je povedal, da je le ta namenjen razvijanju splošnih kompetenc, ki so pomembna popotnica vsem in vsakomur za prihodnost.

Dr. Stanka Preskar, namestnica direktorja ZRSŠ, se je zahvalila vsem, ki so tlakovali pot projektu v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Dejala je, da je pomembno, da krepimo učitelja kot strokovno avtonomnega mentorja, ki kakovostno predaja znanje v spodbudnem učnem okolju, v šolah, kjer sta sodelovanje in timsko delo na prvem mestu, saj si tudi učenci želijo uporabnih znanj. Ob koncu nagovora je zaželela, da uspešne prakse in spoznanja iz vseh projektov razvoja splošnih kompetenc mladih tudi v prihodnje najdejo svoje mesto v procesu poučevanja in učenja ter vsem zaželela lep dan in uspešno delo še naprej.

Jerneja Bone, vodja tima projekta na ZRSŠ, je orisala dolgo pot razvojnega projekta in poudarila, da je sestava razvojnih in delovnih timov omogočala sodelovanje teoretikov in praktikov pri vnašanju sodobnih teoretskih spoznanj v vzgojno-izobraževalno prakso. S tako zasedbo je bilo omogočeno učinkovito razvojno delo, izmenjava in pretok informacij, izkušenj in s tem usklajeno delovanje vseh ključnih institucij, ki skrbijo za strokovni razvoj šolstva na vseh ravneh. V razvojnih in delovnih timih so bili zastopani strokovnjaki z vseh ključnih strokovnih področij in z vseh ravni.

Mag. Andreja Bačnik in Simona Slavič Kumer sta predstavili delo razvojnega tima za naravoslovno pismenost, mag. Mateja Sirnik in mag. Vesna Vršič sta predstavili matematično pismenost in Irena Simčič finančno pismenost.

Vodje delovnih timov mag. Mojca Suban, Anita Poberžnik, mag. Cvetka Bizjak, mag. Sonja Rajh, in  mag. Mariza Skvarč so povedale, da so si v štirih podpornih delovnih timih, za razvijanje kritičnega mišljenja, za razvijanje odnosa do učenja in učne motivacije, za razvijanje zmožnosti reševanja avtentičnih problemov z digitalnimi tehnologijami in ter timu, ki je deloval kot podpora šolskim timom pri sodelovanju in timskem delu prizadevali izboljšati kakovost učenja ter se pri tem osredotočali tudi na izboljšanje sodelovanja in načrtnega skupnega učenja strokovnih delavcev v učeči se skupnosti.

Vodje šolskih projektnih timov, Andreja Klemenc iz OŠ Brusnice, Vrtec Brusnice, Tanja Vičič iz OŠ Brinje Grosuplje in Simona Vreš iz Gimnazije Ravne na Koroškem so predstavile, kako in na kakšen način se je v letih sodelovanja v projektu gradila učeča se skupnost v šolah in vrtcih. Izpostavile so negovanje kvalitetnih odnosov in vzpostavljanja občutka varnosti, skrb za ustvarjanje varnega in spodbudnega vzdušja ter usmerjeno delovanje k zastavljenim ciljem. Dejale so, da so v procesu razvijali ideje za kvaliteto poučevanja in več poudarka namenjali skupinskemu delu ter medpredmetnemu povezovanju.  Kot so povedale je vključenost v projekt vse člane oplemenitila z mnogimi znanji, jih občasno premikala iz cone udobja, predvsem pa večina članov z zadovoljstvom prepoznava osebni strokovni napredek. Načrtovanje pouka je postalo bolj fleksibilno, v vrtcih so prilagajali didaktične pristope, pri tem pa se je razširilo zavedanje, da je vredno načrtovati spremembe pri lastni praksi, jih skrbno spremljati in na osnovi rezultatov preizkušati izboljšave. Kot so še dejale, rezultate dela lahko merijo tudi s številom pobud sodelavcev, ki niso bili člani projektnega tima, za drugačen pristop k pouku. Teh je namreč vedno več. Kot pozitivno so izpostavile, da se je med vzgojitelji v vrtcu, učitelji v osnovni in srednji šoli povečala pripravljenost preizkusiti kaj novega.

V popoldanskem delu konference so pogled na projekt NA‑MA POTI predstavili tudi ravnateljici Mateja Glušič iz Vrtca Mozirje, Irena Kodele Krašna iz OŠ Danila Lokarja Ajdovščina ter ravnatelj Boris Plut iz ŠC Novo mesto, Srednje elektro šole in tehniške gimnazije. Prof. dr. Andrej Šorgo iz Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je v predavanju na temo »Zakaj je pomembno biti naravoslovno in matematično pismen posameznik v 21. stoletju?« poudaril pomen razvoja ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje.

digitalni bralnici ZRSŠ so že objavljena gradiva, ki zajemajo vse ključne vsebine projekta NA– MA POTI in bodo tudi po zaključku projekta služili kot priporočila za razvoj naravoslovne, matematične in finančne pismenosti otrok, učencev in dijakov. Vsebine odnosa do učenja in učna motivacija, miselni procesi in veščine kritičnega mišljenja ter razvijanje zmožnosti reševanja avtentičnih problemov pa so prenosljive tudi na ostala področja oziroma predmete.