Komisija za preprečevanje korupcije je ob Tednu preprečevanja korupcije na osrednjem dogodku na Brdu pri Kranju gostila okroglo mizo, ki jo je vodila pomočnica vodje Službe za preventivo na Komisiji Barbara Fürst, z naslovom »Ali je krepitev avtonomije otroka nujna za razvoj integritetnega posameznika?«. Na okrogli mizi so sodelovale Monika Erjavec Bizjak, vodja projekta »Dobro sem« Zveze prijateljev mladine Moste Polje, dr. Polona Gradišek, Pedagoška fakulteta, mag. Klavdija Šipuš in mag. Renata Zupan Grom iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo ter Maja Vačun iz OŠ Selnica ob Dravi. Uvodna govorca sta bila direktor ZRSŠ dr. Vinko Logaj in dr. Robert Šumi. Posnetek okrogle mize je na voljo tu.
Dr. Vinko Logaj se je v izjavi za medije zahvalil Komisiji za preprečevanje korupcije in dr. Robertu Šumiju, ki je dal pobudo za krepitev integritete tudi na področju vzgojno-izobraževalnega sistema. Dejal je, da smo s Komisijo za preprečevanje korupcije preoblikovali definicijo integritete, ki je razumljiva za šolski prostor, ki jo lahko razumejo tudi učenci in nas usmerja, da v procesu ozaveščamo mlade in pri učencih, zaposlenih in tudi v vzgojno-izobraževalnih organizacijah sprožimo tiste procese, ki vodijo h krepitvi posameznika in organizacij, h krepitvi odnosov, etičnega vedenja in vrednotnega sistema, kar pomeni, da šola dobiva nazaj tudi ključno vzgojno vlogo.
V govoru je prav tako izpostavil lasten zgled, interne kodekse, transparentno delovanje, gospodarno rabo javnega denarja, spoštovanje določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter neprestano izobraževanje na tem področju. “Izdelano imamo oceno tveganj in vpeljane ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj, zlasti na področju sledljivosti postopkov pri poslovanju. S tem v največji možni meri zagotavljamo pravice ter varnost posameznikov, hkrati pa tudi varnost Zavoda RS za šolstvo. Temeljno vodilo je profesionalno delovanje, ki zajema strokovno usposobljenost, ki jo dvigamo tudi s stalnim vlaganjem v profesionalni razvoj zaposlenih, informiranje, spoštljivo komunikacijo, upoštevanje moralnih norm ter zakonskih in podzakonskih predpisov.”
V nadaljevanju je predstavil aktivnosti, ki jih na Zavodu izvajamo z namenom podpore šolam in učiteljem pri krepitvi integritete. “Gre za osveščanje o ključnih vrednotah, za njihovo utrjevanje v šolskem prostoru in s tem tudi v širši družbi. Definicijo integritete razumemo kot vrednoto, ki jo vzgojno-izobraževalni zavodi v skladu z načeli in cilji vzgoje in izobraževanja, veljavnimi pravnimi in etičnimi normami zagotavljajo in tako izvajajo kakovostni vzgojno-izobraževalni proces, delujejo transparentno ter uživajo zaupanje in ugled učencev, staršev, zaposlenih in javnosti.”
Zaposleni z visoko stopnjo integritete zagotavljajo varno in spodbudno učno okolje ter profesionalno in odgovorno sodelujejo s starši in drugimi deležniki, omogočajo visoko stopnjo integritete otrok, učencev in dijakov kot avtonomnih, samostojnih, kritično razmišljujočih, odgovornih in pravičnih oseb s socialnimi veščinami, ki delujejo v skladu z dogovorjenimi vrednotami in družbenimi pravili. Učno okolje, ki krepi integriteto učencev je okolje, ki je vključujoče, pravično, ki gradi kulturo sodelovanja in temelji na skrbi za drugega, na etičnem, profesionalnem in odgovornem ravnanju strokovnih delavcev, je dejal dr. Logaj.
“Integriteta je celovitost, pravičnost, poštenost, odgovornost, profesionalnost, vključevalnost, skladnost misli, besed in dejanj, v okviru moralnih norm in veljavnega prava,” je še dodal in napovedal tudi januarski seminar za učitelje, ki poučujejo Aktivno državljanstvo in bo potekal v Državnem zboru Republike Slovenije. V mesecu marcu 2023 bomo o integriteti razpravljali tudi v okviru znanstvenega posveta “Vodenje v vzgoji in izobraževanju” z naslovom “Integriteta v vzgoji in izobraževanju, izhodišče za pravičnost in vključenost” ter tematiko obravnavali tudi v okviru razvojne naloge Varno in spodbudno učno okolje.