Kulturno-umetnostna vzgoja

Na Zavodu RS za šolstvo imenovana Razširjena medpredmetna skupina za kulturno vzgojo je pripravila Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju, ki so jih v 2009 potrdili vsi trije strokovni sveti v vzgoji in izobraževanju. Od takrat so pri založbi Zavoda RS za šolstvo izšli trije priročniki, ki odločno posegajo v polje realizacije teh smernic.

Splošna deklaracija o človekovih pravicah (1948) zagotavlja, da lahko vsak sodeluje v kulturnem življenju bodisi kot ustvarjalec kulturnih dobrin in storitev bodisi kot posrednik ali prejemnik teh storitev. Umetnostna vzgoja oz. vzgoja skozi umetnost in kulturo omogoča posameznikovo osebnostno rast, spodbuja različne oblike mišljenja, predstavlja osnovo za družbo, temelječo na znanju, ustvarjalnosti in strpnosti. Bistvo sodobne kulturno-umetnostne vzgoje je njena vpetost v vsa področja dejavnosti, razvoj in spodbujanje ustvarjalnosti v izobraževanju pa ena od temeljnih jedrnih funkcij izobraževalnega sistema.

V prvem priročniku z naslovom Kulturno-umetnostna vzgoja – priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol so objavljene Smernice, sledimo pa področjem bralne kulture, filma in avdiovizualne kulture, glasbene, intermedijske umetnosti, kulturne dediščine in tehniške kulture ter likovne in uprizoritvene umetnosti.

V drugem priročniku, Igriva arhitektura – priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru nas avtorice uvedejo v svet načrtnega prostorskega opismenjevanja ter pomena opremljanja otrok z znanji, s katerimi bodo laže razumeli svet arhitekture in procesov, ki oblikujejo naše okolje.

V tretjem priročniku, Animirajmo! – priročnik za animirani film avtorji opozarjajo na animirani film kot medij, s katerim se srečujemo vse pogosteje in ga kot takega moramo natančneje poznati.