domov

SLO

ZALOŽBA   vozicek

Posvet za šolske svetovalne delavke

Ljubljana, 08.04.2019

Na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana je potekal posvet za šolske svetovalne delavke in delavce z naslovom 20. prispevki strok za svetovalno delo v praksi s podnaslovom “Razvoj čustvene inteligentnosti – Izziv sodobnega vrtca in šole”.

Posveta se je udeležilo blizu 200 svetovalnih delavk, ki so v dopoldanskem času z zanimanjem prisluhnile plenarnemu predavanju dr. Tomaža Veca, spec. psih. svet., docentu na Oddelku za socialno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavil novejša spoznanja o vedenjskih težavah in motnjah in se osredotočil na težave in motnje, ki v zadovoljevanju potreb na pomembnih področjih življenja v otroštvu pomembno vplivajo na čustveno, vedenjsko in socialno delovanje otroka oziroma mladostnika ter kasnejše oblikovanje specifičnih osebnostnih struktur in moteč čustven razvoj. Poudaril je, da se težave in motnje vedno odražajo v socialnem kontekstu, v interakciji in da so praviloma moteče za okolico ne pa za akterja, zato je nemotiviranost za spremembo pri »akterju« tudi temelj problema. Izpostavil je, da ni enostavnih odgovorov, kako ravnati na področju vedenjskih in čustvenih motenj pri mladostnikih ter izpostavil, da bi morali biti pristopi zato diferencirani in specifični.

Dr. Katarina Kompan Erzar, docentka za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in predavateljica na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in Pedagoški fakulteti v Ljubljani je v nadaljevanju predstavila temeljna nevrofiziološka spoznanja, ki nam omogočajo razumeti, kako doživljamo čustveno varnost, kaj jo krepi in kakšen je njen pomen v fiziologiji višjih funkcij. Poudarila je, da je čustvena varnost pogoj za učenje, za razvoj socialnega vedenja in predvsem za krepitev socialnega krogotoka avtonomnega živčevja. V prispevku je poudarila, da je mnogokrat v razredih in šolah veliko hrupa, veliko negativnega vzdušja in pretiranih zastraševalnih oblik vedenja. Kot pomembno za svetovalne delavke in njihovo delo je izpostavila krepitev stika med otroki, ki tako lahko pomagajo tudi drug drugemu. Če zagotovimo predvidljivo, varno in naklonjeno okolje, zmanjšamo marsikatero moteče vedenje med otroki in mladostniki v šolskem okolju, tudi pri otrocih in mladostnikih s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami, je poudarila ob koncu.

Dr. Peter Janjušević, univ. dipl. psiholog, specialist klinične psihologije, kognitivno-vedenjski terapevt je predstavil sodobne modele razumevanja vedenjskih težav in motenj, v prispevku opozoril na sopojavnost motenj ter poudaril, da je za uspešno pomoč njuno potrebno vzpostaviti z dokazi podprte programe pomoči, pomembno je interdisciplinarno in medinstitucionalno povezovanje ter usmerjena intervencija tako na otroka kot okolje. Kot pomembno za uspešno pomoč je izpostavil tudi zgodnjo identifikacijo ter preventivno delovanje. Po njegovem prepričanju na motnje in težave otrok in mladostnikov strokovnjaki ne smejo gledati samo z vidika ene teorije, saj je to neetično in nestrokovno. Potreben je širši pogled, je poudaril.

V popoldanskem času bodo na programu delavnice v izvedbi mag. Simone Rogič Ožek, na temo razumevanja čustvenih odzivov in strategij za uravnavanje vedenja; Aleksandre Meško spec. klin. psih., na temo ravnanja z neprijetnimi čustvi; mag. Tanje Bezić in dr. Brigite Rupar, na temo šolskega reda in motečega vedenja ter Branke Orož, na temo čustvena podpora dvojno izjemni učenki ter Sanje Breznič, na temo reševanja kriznih situacij pri delu z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter