domov

SLO

ZALOŽBA   vozicek

Nacionalni strokovni posvet o šolski prehrani

Ljubljana, 23.05.2019

Na Območni enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo v Ljubljani je danes potekal nacionalni strokovni posvet z naslovom “Zagotavljanje in izboljševanje kakovosti organizirane prehrane otrok in mladostnikov” namenjen organizatorjem šolske prehrane, učiteljem gospodinjstva, ravnateljem vzgojno-izobraževalnih ustanov ter vsem pedagoškim in drugim delavcem, ki so povezani s šolsko prehrano.

Posvet je temeljil na pregledu izboljševanja kakovosti šolske prehrane iz različnih vidikov, ob tem pa so bile izpostavljene teme kot so; nadzor in varnost hrane v šolskih kuhinjah, novosti na področju javnega naročanja hrane in živil, analiza kakovosti šolskih obrokov, vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki pripomorejo k izboljšanju prehranskih navad otrok in mladostnikov ter drugo.

Posveta se je v uvodnem delu udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec ter nagovorila zbrane.

Povedala je, da imamo v Sloveniji, v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, vzpostavljen odličen sistem organizirane prehrane v šolah, ki je podprt z zakonodajo, strokovnimi, človeškimi in prostorskimi viri. »Pobudam MKGP glede pomena hrane iz bližine, dnevu slovenske hrane in tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, shemi šolskega sadja in mleka, zmanjševanju zavržkov hrane, trajnostnemu kmetijstvu, dajete v šolstvu velik pomen tudi vi. Danes je v javnih zavodih bistveno več lokalne hrane kot pred leti.« Povedala je še, da Zakon o javnem naročanju omogoča boljše uveljavljanje načela kratkih oskrbnih verig, saj se lahko več živil nabavi neposredno pri pridelovalcih/predelovalcih. Pojasnila je: »S tem zakonom je omogočeno, da se pri merilih za izbiro ponudbe prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti (ekološko, izbrana kakovost, druge sheme višje kakovosti), kar pomeni, da glavno merilo ni cena. Uredba o Zelenem javnem naročanju pa določa minimalne odstotke naročenih ekoloških živil (15 %) in živil iz drugih shem kakovosti (15 %).« Je pa potrebno na še delati izboljšave, zato MKGP skupaj z nosilcem zakonodaje javnega naročanja (MJU) sodeluje pri nadgradnji tega področja.

Ministrica je še spomnila, da si vsi, ki načrtujejo prehrano otrok in mladostnikov lahko pomagajo s Katalogom živil za javno naročanje, interaktivno spletno aplikacijo, ki omogoča komunikacijo med naročniki in ponudniki in je koristno orodje pri izvajanju javnih naročil živil. »Ta aplikacija naročnikom omogoča pravilno poimenovanje živil, oblikovanje sklopov in je pomoč pri določanju meril, pripravi analize trga ter pridobitvi podatkov o izdelkih.«

Posveta se je udeležila tudi direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak, dr. vet. med., ki je predstavila ugotovitve uradnega nadzora s poudarkom na izsledkih nedavnih izbruhov okužb s salmonelami v nekaterih šolskih institucijah, ugotovitve posebnega nadzora nad kakovostjo sadja in zelenjave v šolah in vrtcih in obvladovanje tveganj glede trans maščob pri pripravi hrane. Poudarila je, da je za preprečitev izbruhov okužb, povezanih s hrano, pomembno spoštovanje higiene pri postopkih s hrano, spremljanje določenih zdravstvenih stanj zaposlenih in preverjanje dobaviteljev. Kot je dejala, se opaža trend oskrbe z lokalno pridelanimi živili  in ekološko pridelanimi proizvodi  – pomembno je vedenje, kako se izvede preverjanje dobaviteljev glede teh pogojev. Prvi izsledki nadzora nad spoštovanjem omejitve trans maščob kažejo, da nosilci živilske dejavnosti, kamor spadajo tudi obrati za pripravo hrane v šolskih institucijah, niso prilagodili postopkov notranjih kontrol za obvladovanje tega tveganja, je opozorila.

“Ponosni smo lahko, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima sistemsko organizirano šolsko prehrano, ki je tudi zakonsko urejena. Prav pa je, da z vsemi strokovnimi napori to organizirano prehrano kakovostno še izboljšujemo. Izkušnje dosedanjih politik in programov o hrani, prehrani, prehranjevanju, kmetijstvu, izobraževanju kažejo, da so uspešni le celostni pristopi, ki vključujejo dobro sodelovanje različnih sektorjev,” je dejala Irena Simčič iz Zavoda RS za šolstvo ter dodala, da so vsa strokovna stališča, namenjena izboljšanju prehrane in zdravja ter prehranskih navad otrok in mladostnikov, enotna v oceni, da je lahko najučinkovitejši in najracionalnejši način dobro načrtovana in organizirana šolska prehrana.

V nadaljevanju je poudarila, da so izjemno pomembni tudi različni vidiki šolske prehrane – organizacijski, vzgojno-izobraževalni, zdravstveni, kmetijski, ekološki, ekonomski, socialni in drugi vidiki, saj se v vzgojno-izobraževalnih ustanovah dnevno pripravi več kot 680.000 prehranskih obrokov. V osnovnih šolah šolsko malico prejema več kot 180.000 otrok oz. 98,67% osnovnošolcev. Šolska kosila prejema več kot 149.000 osnovnošolcev, kar znaša 79,33 %. Vzgojno-izobraževalne ustanove na letnem nivoju nabavijo za več kot 140 mio EUR živil, to je zagotovo pomemben doprinos domači prehranski industriji ter lokalnim pridelovalcem in predelovalcem.«

Matej Gregorič ter Rok Poličnik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje sta poudarila, da “okolje, v katerem danes odraščajo otroci in mladina, se sooča s številnimi družbenimi, socialnimi in okoljskimi spremembami, ki predstavljajo velik izziv tudi za javno zdravje. Šolska prehrana je v Sloveniji sistemsko dobro urejena in predstavlja enega najbolj premišljenih načinov omogočanja dostopnosti kakovostnih obrokov.  Strokovno spremljanje prehrane, ki ga izvaja NIJZ, kaže, da ponudba in organizacija prehrane v zavodih ni vedno skladna s strokovnimi usmeritvami, se pa ob številni strokovni podpori v zadnjih letih vztrajno izboljšuje. Strokovna podpora poteka sistematično v obliki individualnih svetovanj, usposabljanj kuharjev in organizatorjev prehrane ter razvoja spletnega podpornega okolja Šolski lonec, ki postaja osrednja informativna točka v podporo lažjemu udejanjanju strokovnih smernic. Osnovo za sistematično delo nam daje Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki poteka pod sloganom Dober tek Slovenija in ima za cilj izboljšano kakovost prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih.«

Anita Kušar in Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko sta poudarila, da “pri ozaveščanju prebivalstva na področju prehrane predstavljajo veliko oviro nasprotujoče si ali celo zavajajoče informacije, ki se razširjajo med prebivalci, predvsem preko spleta pa tudi po drugih kanalih. Z namenom povečanja obveščenosti in znanja prebivalcev o koristih zdrave prehrane je bil v okviru nacionalnega programa Dober tek Slovenija ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje vzpostavljen »Nacionalni portal o hrani in prehrani: www.prehrana.si«. Program izvajata Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Portal prebivalcem ponuja verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane v različnih življenjskih obdobjih. Združuje vsebine, ki jih pripravljajo strokovnjaki iz različnih institucij in področij, povzema pa tudi vsebine iz drugih verodostojnih virov. Poleg prehranskih priporočil so pojasnjeni različni miti s področja prehrane, redno pa se dopolnjuje tudi zbirka najpomembnejših informacij o hranilni sestavi živil in njihovih sestavinah. Objavljene so tudi aktualne novice in dogodki s področja prehrane. Da bi zagotovili boljšo razumljivost in lažjo uporabo s strani prebivalcev, so ključni prispevki podprti z izpostavitvijo najpomembnejših informacij in grafičnimi prikazi. Dodatno je bil z namenom zagotavljanja ozaveščenosti o zdravih prehranskih izbirah, prav tako v okviru nacionalnega programa Dober tek Slovenija, vzpostavljen tudi program »Inovativne rešitve za informirane odločitve«, katerega namen je spodbujanje prebivalcev Slovenije k spremljanju sestave živil in zdravim prehranskim izbiram. V ta namen je bila posebej razvita mobilna aplikacija, ki omogoča, da potrošnik s pomočjo pametnega telefona, z uporabo črtne kode živila prejme povratne informacije o sestavi živila, vključno z interpretacijo podatkov o hranilni vrednosti na osnovi profiliranja, ki podatke o hranilni sestavi prikaže v barvi semaforja, od zelene do rdeče. Raziskave so namreč pokazale, da pri tako prikazanih podatkih večina zna ločiti med »dobrim« in »manj dobrim« prehranskim profilom živila in bistveno lažje izbere živilo z ugodnejšo hranilno sestavo. Mobilna aplikacija temelji na obsežni zbirki podatkov o sestavi živil na slovenskem tržišču. Program izvajajo Inštitut za nutricionistiko, Zveza potrošnikov Slovenije in Institut Jožef Stefan.«

Tomaž Poredoš iz Pediatrične klinike Ljubljana je predstavil nekatere vidike medicinsko predpisane prehrane, namenjene otrokom in odraslim s postavljeno medicinsko diagnozo, pri katerih je potrebno kot terapijo šteti tudi prehrano. Kot je dejal, se število otrok z medicinsko predpisano prehrano v vrtcih in šolah povečuje, saj število otrok z medicinsko diagnozo določenih skupin narašča (primer sladkorna bolezen tipa 1, alergije na hrano, redke bolezni). Sodobna medicina vedno bolj vključuje prehrano kot terapijo pri določenih boleznih, saj je ta pri določenih diagnozah nujno podporno ali celo edino zdravljenje (primer celiakija). Otroci in odrasli z medicinsko predpisano prehrano to, za razliko od otrok in odraslih z različnimi alternativnimi oblikami prehranjevanja, nujno potrebujejo za ohranjanje njihovega zdravja. Želja oblikovalcev novih “Priporočil za medicinsko indicirane diete” je bila zagotoviti prehrano otrokom v vrtcih in šolah, ki jo zaradi narave svoje bolezni nujno potrebujejo,« je zaključil.

 

 

 

 

 

Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter