domov

SLO

ZALOŽBA   vozicek

Na posvetu o vključujočem, varnem in spodbudnem šolskem prostoru

Ljubljana, 14.09.2020

Na posvetu “Vrednote družbe znanja: vključujoč, varen in spodbuden šolski prostor” v organizaciji Inštituta za razvoj vključujoče družbe in v soorganizaciji Inšpektorata RS za šolstvo in šport ter Zavoda RS za šolstvo, ki je potekal v Hiši EU v Ljubljani so sodelujoči izpostavili pomen vključujočega, varnega in spodbudnega izobraževalnega okolja.

“Znanje se nenehno razvija in nadgrajuje, z njim se razvijajo tudi družba in njene vrednote. Te so v zadnjih mesecih, ko se svet sooča z epidemijo, nastavile ogledalo in sprožile povpraševanje našega pogleda na posamezna družbena vprašanja, med njimi tudi šole in izobraževanja,” je v uvodnem nagovoru izpostavil predsednik DZ Igor Zorčič, ki je bil tudi častni pokrovitelj posveta. Dejal je, da morajo biti tudi drugi družbeni sistemi in institucije, vključujoči, varni in spodbudni, če naj kar se da kakovostno opravljajo svojo funkcijo in uživajo legitimnost. Kot je poudaril, je parlament katalizator družbenega konflikta, ki v državni zbor vstopa v obliki zahtev, pobud in predlogov. “Ključnega pomena je, da poslanci ravnajo s pričakovanji in etično moralnimi pravili ter stremijo k temu, da se družbeni konflikt hladi, ne pa zaostruje,” je dejal.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, poslanstvo katerega temelji na gradniku odgovorne družbe znanja, spodbuja vzgojno-izobraževalne ustanove, da vsem zagotovijo vključujoče, varno in spodbudno okolje, pri tem pa mora biti v središču najšibkejši udeleženec v procesu, je dejal državni sekretar na ministrstvu Damir Orehovec. “Spodbujam to, da se otroka obravnava v spoštljivem in dostojanstvenem duhu. Pomembno je tudi, da so otroci soudeleženi pri sprejemanju odločitev,” je dodal.

Opomnil je, da je potrebno uresničevati ničelno toleranco do nasilja. Po njegovih besedah so se v zadnjem času pojavile mnoge nove oblike nasilja, ki pred 20-imi leti še niso obstajale. Pomembno vlogo pri tem predstavlja spletna aktivnost mladostnikov. “Zgodi se, da konflikt nastane popoldne, zgodba pa se naslednji dan prenese v šolski prostor. Ključno je, da znajo strokovni delavci nasilje tudi v najmanjših oblikah zelo dobro identificirati,” je povedal Orehovec ter pozval, da se šolskemu polju da avtonomijo in moč ter mu zaupa, da bo ta proces avtonomno in odgovorno izpeljal znotraj okolja.

Tudi namestnica direktorja Zavoda za šolstvo Stanka Preskar je ugotavljala, da se potrebe družbe spreminjajo in so tudi šole vse bolj zahtevne. Ob dolgoletnem delu pa se ji vse bolj potrjujejo besede njenih starejših kolegov, da se nenapisana družbena pravila, ki so moralna in nujna za sobivanje, pogosto izgubijo v kopici zakonodaje in pravilnikov. “Za pogovor in razmislek zmanjka energije, če ne že časa,” je opozorila.

Kot je poudarila, na Zavodu RS za šolstvo upoštevamo razvoj stroke, ob tem pa še posebej spoznanja o delovanju možganov ter vloge družbe in vloge posameznika. “Čas epidemije covida-19 smo tako izkoristili za podporo ravnateljem in učiteljem z vsebinami, s pomočjo katerih bi lahko čim bolj enotno in avtonomno izvajali učni proces. Družbene vrednote so na resni preizkušnji. Vse okoli nas kliče po reprogramiranju, ključno ob tem pa je sodelovanje,” je sklenila Preskarjeva.

Prispevki:

dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije – Odločno etično vodenje in profesionalizem
dr. Albin Igličar, zaslužni profesor Pravne fakultete UL – Etične in pravne vrednote v šolskem prostoru
Katja Banovec Juroš, Uprava RS za zaščito in reševanje
dr. Zora Rutar Ilc, Zavod RS za šolstvo
Bećir Kečanović, Inštitut za razvoj vključujoče družbe – IRVD

Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter