V okviru 10. zasedanja Konference držav pogodbenic Konvencije Združenih narodov proti korupciji (CoSP UNCAC) v Atlanti, ZDA, je v četrtek, 14. 12. 2023, potekal spremljevalni dogodek z naslovom Izobraževanje mladih in družbe za spodbujanje kulture integritete. Na panelni razpravi Etika ter vzgoja in izobraževanje v vrtcih in šolah, sta predstavnici Republike Slovenije, mag. Klavdija Šipuš, Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ), in Barbara Fürst, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), predstavili aktivnosti in ugotovitve pilotnega projekta Krepitev integritete učencev v osnovni šoli.
Pilotni projekt, ki je potekal dobri dve leti, in v katerem je sodelovalo 85 strokovnih delavcev 17 osnovnih šol, vključno z dvema vrtcema, je rezultat uspešnega sodelovanja strokovnih delavcev, KPK ter ZRSŠ. Pilotni projekt je pomemben del aktivnosti v okviru dolgoročnega projekta Integriteta: skupni cilj generacij, katerega projektni partnerji so poleg KPK kot nosilca in pobudnika še ZRSŠ, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Inšpektorat RS za šolstvo in šport in Filozofska ter Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Govorki sta v predstavitvi poudarili, da je bil eden ključnih ciljev pilotnega projekta oblikovati inovativne učne dejavnosti za krepitev integritete otrok in učencev. Učitelji so jih, izhajajoč iz ciljev učnih načrtov predmetov, ki jih poučujejo, in drugih dejavnosti šole, oblikovali in izvajali sami. Integriteto in etične vsebine so osmišljeno naslavljali skozi različna področja, teme in pojme, predvsem pa skozi odnosno kompetenco. Dejavnosti, ki so jih razvili, pokrivajo vsa tri vzgojno-izobraževalna obdobja in različne predmete, tako matematiko, slovenščino, tuje jezike, šport, družboslovne in humanistične predmete kot razredne ure in dneve dejavnosti. Spodbujanje zavedanja o integriteti posameznika je namreč tudi eden od ciljev vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, opredeljen v 2. členu Zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja.
Prav tako sta govorki izpostavili, da je prav pristop, izhajajoč iz načrtovanja dejavnosti s strani učiteljev in v povezavi s predmeti, ki jih poučujejo, ne samo učinkovit, temveč tudi bolj trajnosten, hkrati pa skozi refleksijo izvedenih dejavnosti omogoča izboljšave in kakovosten vzgojno-izobraževalni proces. Izpostavili sta ključne ugotovitve projekta, s poudarki na sodobnih in učinkovitih didaktičnih pristopih za krepitev etičnosti in integritete mladih ter pomen krepitve integritete in etičnega ravnanja strokovnih delavcev, strokovnega usposabljanja, kolegialnega sodelovanja in mreženja ter pomen celostnega pristopa oziroma kulture šole. Skozi shematski prikaz risbe drevesa je mag. Klavdija Šipuš ob koncu povezala ključne koncepte krepitve integritete mladih z definicijo integritete v šolskem prostoru. Poudarila je, da mora šola, ki temelji na ciljih vzgoje in izobraževanja, zagotavljati demokratično, varno in spodbudno učno okolje, v katerem so vsi otroci vključeni in obravnavani z enakim dostojanstvom in kot celovite osebe. Kot taka predstavlja temelj stabilne in zdrave skupnosti, ki mlade podpira pri razvoju v močno, celovito in avtonomno osebo, ki je sposobna razmišljati tako o sebi kot konstruktivno delovati z drugimi.
Pomen krepitve integritete mladih v vzgoji in izobraževanju, je poudaril tudi predsednik KPK, dr. Robert Šumi, ki je v torek, 12. 12. 2023, v nagovoru na splošni razpravi zasedanja dejal, da bi morala biti »krepitev integritete otrok skozi nacionalni izobraževalni program globalna prednostna naloga vseh držav, saj, če si sposodimo besede predsednice RS, je mlada generacija tista, ki bi, ki zmore in ki dejansko bo uresničila spremembe.«
Predstavitev pilotnega projekta je potekala v okviru spremljevalnega dogodka, katere krovna organizatorja sta bila Evropska komisija ter Urad ZN za droge in kriminal. Na okrogli mizi so poleg predstavnic Republike Slovenije sodelovali še predstavniki Libije, Malavija, Kuvajta, Avstrije in Malte, moderirala pa jo je koordinatorka mednarodnega projekta GRACE Bianca Kopp.