Pred dnevom državnosti 25. junija 2022

V 80. letih 20. stoletja so Jugoslavijo zajela gospodarska, družbena in politična kriza, pestila so jo vse večja mednacionalna nasprotja, različni so bili pogledi na ureditev in delovanje države. Zato so se v Sloveniji preko gibanj civilne družbe, kulturnih gibanj, kulturne in politične opozicije, krepila prizadevanja po demokratizaciji, samostojni in neodvisni državi. Aprila leta 1990 so potekale prve svobodne demokratične volitve po drugi svetovni vojni, na katerih je zmagala koalicija Demos. Koalicijska Demosova vlada, ki jo je vodil Lojze Peterle, se je povezala s tedanjo opozicijo, kar je omogočilo, da je tedanja slovenska skupščina 6. decembra 1990 sprejela temeljne zakone in dokumente za izvedbo plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji. Tako je bil sprejet Zakon o plebiscitu za samostojno in neodvisno republiko Slovenijo, ki je za izvedbo plebiscita določil 23. december 1990, zapisano pa je bilo tudi plebiscitno vprašanje: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Pravico glasovanja so imele vse osebe, ki so imele v Republiki Sloveniji splošno volilno pravico. Zakon je določil, da bo v primeru sprejetja pozitivne plebiscitne odločitve, proces osamosvojitve izpeljan v roku šestih mesecev. Sočasno je tedanja skupščina sprejela še Sporazum političnih strank in poslanskih skupin Skupščine Republike Slovenije o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo ter Izjavo o dobrih namenih. V Izjavi  je bilo izpostavljeno, da želi Slovenija postati suverena, parlamentarno-demokratična, pravna in socialna država, ki bo spoštovala človekove svoboščine in državljanske pravice, socialno pravičnost in varnost za vse, ekološko odgovornost, delo in podjetništvo.

Plebiscit je bil izveden v nedeljo, 23. decembra 1990. Udeležilo se ga je 93,2 % volilnih upravičencev. Na vprašanje na glasovalnem lističu »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in  neodvisna država?«, je pritrdilno odgovorilo 88,5 % vseh volilnih upravičencev, ki so se udeležili plebiscita (to je 1,289.269 volivcev). Rezultate plebiscita je tedanja Skupščina Republike Slovenije slovesno razglasila na seji dne 26. decembra 1990 (ta dan je bil razglašen za državni praznik kot dan samostojnosti in enotnosti).

V naslednjih mesecih so potekala prizadevanja za uresničitev plebiscitne volje po samostojni in neodvisni slovenski državi. Dne 25. junija 1991 je Skupščina Republike Slovenije sprejela temeljne osamosvojitvene zakone in razglasila državno samostojnost Republike Slovenije, zato je bil ta dan razglašen za državni praznik kot dan državnosti. Slovesna razglasitev samostojnosti je potekala dne 26. junija, ko je bila prvič javno razobešena nova slovenska zastava. Naslednjega dne se je začela desetdnevna vojna za Slovenijo, v kateri je zmagala Slovenija, vojaštvo Jugoslovanske ljudske armade pa je Slovenijo zapustilo do 25. oktobra 1991 (ta dan se obeležuje kot dan suverenosti). Pridobitve osamosvojitve so bile uzakonjene v novi slovenski ustavi, sprejeti 23. decembra 1991, po kateri je Slovenija postala demokratična republika. Mednarodna priznanja so sledila v letih 1991 in 1992, Slovenija pa je postala članica več mednarodnih integracij. Tako je dne 22. maja 1992 postala stalna članica OZN, 14. maja 1993 je postala članica Sveta Evrope,  najstarejše vseevropske organizacije, 29. marca 2004 je postala članica NATA, 1. maja 2004 je postala članica Evropske unije, 1. januarja 2007 je bila vključena v evrsko območje, 21. decembra istega leta pa schengensko območje. Slovenija je članica tudi številnih drugih mednarodnih organizacij in združenj.

Vabimo vas, da pri pripravi spominskih proslav in učnih ur ter za vključitev v redni pouk uporabite gradivo projekta Zbrali smo pogum, ki je dostopno na portalu www.zbralismopogum.si. Na voljo so video filmi z virtualno razstavo z naslovi Plebiscit, Osamosvojitev, Vojna. Video filmi Plebiscit (traja 14 minut), Osamosvojitev (traja 12 minut) in Vojna (traja 15 minut) zgoščeno, poučno in zanimivo povzemajo glavne dogodke in pridobitve vseh treh prelomnic iz zgodovine slovenskega osamosvajanja. Učence v vseh treh video filmih nagovori predsednik države Borut Pahor. Vsi trije video filmi predstavljajo uvod v virtualno razstavo.

Virtualna razstava temelji na primarnih zgodovinskih virih, ki vključujejo dokumentarno gradivo, kot je npr. zakonodaja, ki jo je za izvedbo osamosvajanja sprejela skupščina, filmske posnetke z izjavami politikov in cerkvenih dostojanstvenikov in državljanov, ki so se udeležili plebiscita, posnetke vojaških spopadov v času vojne za Slovenijo, časopisne članke, fotografsko gradivo, propagandno gradivo v podporo plebiscitu in osamosvojitvi idr. Pripravljeno je kazalo s seznamom vseh objavljenih primarnih zgodovinskih virov z aktivnimi povezavami, ki omogočijo dostop do želenega primarnega vira z enim samim klikom. Kazalo je dostopno v zavihku Viri. Za bolj kakovostno učno izkušnjo pri delu s primarnimi zgodovinskimi viri na virtualni razstavi so vključeni tudi nekateri interaktivni elementi, ki omogočajo povečanje, listanje časopisnih člankov in drugih obsežnejših virov.

Učence vodijo po virtualni razstavi tudi delovni listi z nalogami in aktivnostmi, ki so objavljeni v digitalnih delovnih zvezkih za osnovno šolo in gimnazijo ter druge srednje šole, ki so objavljeni v zavihku Učna gradiva. Na voljo sta tudi digitalni časovni trak in interaktivni časovni trak.

Z učnimi gradivi Zbrali smo pogum se pri učencih vzbudi občutja enotnosti, pripadnosti, ponosa, samozavesti, hvaležnosti, vznesenosti in veselja ob visokem rezultatu plebiscitne odločitve, ki je vodila v uspešno osamosvojitev in nastanek neodvisne slovenske države. Izpostavljeno je, da gre za enkratni zgodovinski dogodek, ki je povezal vse Slovence ne glede na razlike, pripadnike obeh narodnih skupnosti (manjšin) in tudi večino drugih državljanov, priseljenih v Slovenijo iz nekdanje Jugoslavije, in da je osamosvojitev Slovenije skupni slovenski projekt, ki ne bi bil uspešen brez enotnosti in ugodnih mednarodnih razmer.

Prijazno vabljeni k uporabi učnih gradiv s portala www.zbralismopogum.si pri obeleževanju spominskega dne o nastanku slovenske države z ohranjanjem vrednot slovenske osamosvojitve in državnosti.

Dr. Vilma Brodnik, pedagoška svetovalka za zgodovino

Tudi v Muzeju slovenske osamosvojitve so v okviru razstave o beneškem, koroškem in slovenskem plebiscitu pripravili 4 kratke animirane filme v slovenskem in angleškem jeziku, ki predstavljajo osebne zgodbe iz časa slovenskega plebiscita. Filmi govorijo predvsem o plebiscitnem dogajanju decembra 1990 in so na razpolago za uporabo pri pouku, ko se bliža dan državnosti.