16. 4. 2026 je v kongresnem centru Thermana Laško potekala nacionalna konferenca z naslovom Vključujoča vrtec in šola – vključujoči fizični prostor. Namen konference je bil osvetliti pomen vključujočega učnega okolja ter predstaviti primere dobrih praks, ki podpirajo razvoj vključujoče vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh.
Konference se je udeležilo 489 udeleženk in udeležencev, med njimi številni sodelujoči v razvojni nalogi Vključujoča vrtec in šola – vključujoči fizični prostor ter drugi strokovni delavci, kar potrjuje velik interes strokovne javnosti za področje vključujoče šole in vrtca.
Uvodna nagovora sta podali dr. Ada Holcar, vodja razvojne naloge, ter mag. Špela Drstvenšek, namestnica direktorice Zavoda RS za šolstvo, ki je poudarila pomen sistematičnega razvijanja vključujočih pristopov in odgovornost strokovnih delavcev pri njihovem uresničevanju v praksi.
V okviru treh plenarnih predavanj so predavateljice, prof. dr. Sonja Rutar, dr. Ada Holcar in dr. Nina Novak, osvetlile ključne vidike vključujočega vzgojno-izobraževalnega procesa. Predstavile so pomen kulture demokratične participacije, vlogo formativnega spremljanja v prenovljenih učnih načrtih ter vpliv premišljenih didaktičnih pristopov na kakovost in smiselnost učenja.
Poseben poudarek je bil namenjen predstavitvi vključujoče prakse. Nives Zore in Helena Klobasa z Zavoda RS za šolstvo sta predstavili ugotovitve in evalvacijo na področju predšolske vzgoje, Andreja Sever pa na področju osnovne in srednje šole. Sledile so predstavitve konkretnih primerov iz prakse, kjer so vzgojiteljice in učitelji prikazali pristope vključujočega dela v vrtcu, razrednem pouku, predmetni stopnji in srednji šoli.
V nadaljevanju so sledile predstavitve ravnateljev v okviru sklopa Pogledi in izkušnje. Sodelovala sta Barbara Pernarčič, ravnateljica OŠ Prežihovega Voranca Maribor, ter Franci Čuš, ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Predstavitvi sta osvetlili različne vidike uvajanja vključujočih pristopov v vzgojno-izobraževalni prostor ter izzive, s katerimi se srečujejo vodstveni delavci.
Popoldanski del konference je bil namenjen predstavitvam primerov dobre prakse, ki so potekale v osmih vsebinskih stezah. Udeleženci so lahko izbirali med različnimi področji, kot so predšolska vzgoja, razredni pouk, družboslovje, jeziki, matematika in naravoslovje ter druga interdisciplinarna področja. Skupno je bilo predstavljenih 49 primerov v okviru festivala znanja ter 51 predstavitev ob PPT, kar kaže na bogato izmenjavo strokovnih izkušenj, idej in inovativnih pristopov.
Konferenca je z vsebinsko bogatim in raznolikim programom pomembno prispevala k poglabljanju razumevanja vključujočega vzgojno-izobraževalnega prostora. Udeležencem je ponudila številne priložnosti za strokovno izmenjavo, refleksijo lastne prakse ter spodbudo za nadaljnji razvoj kakovostnega in vključujočega učenja za vse. S tem je konferenca dodatno utrdila pomen razvojne naloge Vključujoča vrtec in šola – vključujoči fizični prostor kot pomembnega strokovnega in sistemskega prispevka k nadaljnjemu razvoju vključujoče vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.
Stroški programa konference se krijejo iz projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2024 do 2028 (IJZ III). Udeleženci morajo po konferenci obvezno izpolniti evalvacijski vprašalnik v KATIS-u.