V ponedeljek, 13. 10. 2025, je v Kongresnem centru Portus v Portorožu potekala 3. konferenca učiteljev in učiteljic družboslovnih in humanističnih predmetov – DUH 2025. Ključni namen konference je bil prikazati priložnosti in izzive ozaveščanja in krepitve državljanskih kompetenc pri mladih. V ospredju preučevanja je bila ozaveščenost mladih, da ravnajo kot odgovorni državljani na temelju razumevanja družbenih, gospodarskih, pravnih ter političnih konceptov in struktur, dogajanja v svetu in doma ter trajnostnega razvoja. Konferenca je bila namenjena tudi posodobljenim učnim načrtom, saj se eden izmed skupnih ciljev, ki so umeščeni v vse učne načrte, nanaša prav na krepitev državljanske drže in državljanstva.
Uvodoma je udeleženke in udeležence konference pozdravila direktorica Zavoda RS za šolstvo Jasna Rojc, ki je izpostavila, da je poleg velikih zakonodajnih sprememb na področju šolstva pred nami tudi kurikularna prenova. Kurikularna prenova predvideva horizontalno in vertikalno usklajenost ciljev izobraževalnega sistema, uvedbo skupnih ciljev, s katerimi v procesu učenja in poučevanja ne bomo omejeni zgolj na posamezne predmete, ter obsežna didaktična priporočila, ki spremljajo kurikularne dokumente. Skupni cilji izhajajo iz prečnih tematskih področij, veščin in kompetenc, ki so pomembne na vseh stopnjah izobraževanja, ter v sklopu katerih je posebno vsebinsko področje namenjeno tudi državljanstvu, je dodala Jasna Rojc. Sledil je uvodni pozdrav Maje Mihelič Debeljak, direktorice Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ki je poudarila ključno vlogo učiteljic in učiteljev družboslovnih predmetov v procesu odzivanja na izzive, ki jih v današnjem svetu doživljajo mladi. Udeležence in udeleženke konference je pozdravil tudi g. Vojko Kunaver z Zavoda RS za šolstvo, ki je ravno delo z mladimi identificiral kot enega izmed osnovnih vodil vseh konferenc družboslovnih predmetov.
Program konference se je nadaljeval s plenarnimi predavanji, ki jih je začel dr. Marinko Banjac s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Predstavil je kritični premislek glede predpostavk prevladujočih okvirov izobraževanja za digitalno državljanstvo, v sklopu katerega je bila posebej izpostavljena politično-gospodarska narava digitalizacije kot procesa. V nadaljevanju je dr. Simona Bezjak s Pedagoškega inštituta predstavila poglede na demokracijo in politično participacijo v raziskavi ICCS 2022 ter ključno ugotovitev, da se vrednote, ki bi morale biti temelj vsake demokracije, v današnjem času krhajo. Plenarna del je zaključil dr. Gregor Antoličič z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, ki je predstavil vlogo zgodovine kot ključne vede pri krepitvi aktivnega državljanstva na primerih iz slovenske zgodovine.
Sledili so popoldanski paneli, ki so se odvijali v sklopu sledečih vsebinskih področij: mladi in aktivno državljanstvo; krepitev državljanske in državotvorne drže pri mladih; digitalno državljanstvo; trajnostnost in etika; kako dati glas mladim; vzgoja za mir in solidarnost; ter demokracija in človekove pravice, migracije in medkulturnost. Konferenca DUH 2025 se je zaključila s kulturnim programom, pogovorom dijakinje Gimnazije Jožeta Plečnika s slovensko izgnanko gospo Antonijo Senčar ter podelitvijo nagrad natečajev.
Stroški programa 3. konference učiteljev in učiteljic družboslovnih in humanističnih predmetov se krijejo iz projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2024 do 2028 (IJZ III). Udeleženci morajo po konferenci obvezno izpolniti evalvacijski vprašalnik v KATIS-u.