



Od 7. 4. do 8. 4. 2026 je v kongresnem centru Thermana Laško potekala 23. konferenca svetovalnih delavcev v vrtcih, šolah in domovih. Konferenco z naslovom »Posameznik v skupnosti: strokovni izzivi in priložnosti za svetovalno delo« so spremljali strokovni prispevki, ki so bili predstavljeni na plenarnih predavanjih in v sekcijskih predstavitvah. Dvodnevnega strokovnega srečanja se je udeležilo več kot 300 svetovalnih delavk in delavcev.
Udeležence so uvodoma pozdravile državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič, vodja Oddelka za osnovno šolstvo na Zavodu RS za šolstvo Melita Jakelj ter svetovalka za svetovalno delo na Zavodu RS za šolstvo Matejka Lovše.


Na konferenci so nastopili ugledni plenarni predavatelji, ki so vsak s svojega strokovnega vidika osvetlili ključne izzive sodobnega vzgojno-izobraževalnega in svetovalnega dela. Dr. Dušan Rutar je v svojem prispevku izpostavil temeljno nalogo sočutne šole, ki jo razume kot sistematično krepitev okolja, v katerem je kakovost medsebojnih odnosov osrednjega pomena. Takšno okolje omogoča razvoj varnih, podpornih in solidarnih skupnosti, v katerih se lahko posamezniki celostno razvijajo. Dr. Eva Boštjančič je izpostavila pomen psihološke varnosti kot enega ključnih pogojev za učinkovito opravljanje svetovalnega dela. Poseben poudarek je namenila tudi oblikovanju jasnih kriterijev lastne uspešnosti, ki prispevajo k večji preglednosti dela, krepitvi občutka kompetentnosti ter razvoju samoučinkovitosti pri strokovnih delavcih.
Dr. Tina Podlogar je spregovorila o vlogi svetovalnih delavcev in drugih strokovnih sodelavcev v vzgojno-izobraževalnem procesu pri naslavljanju tematike samomorilnega vedenja med mladimi. S podajanjem konkretnih informacij in učinkovitih preventivnih programov je poudarila pomen uporabe razpoložljivih virov za lastno opolnomočenje ter odprla prostor za razmislek o različnih dejavnikih, ki prispevajo k nudenju pomoči otrokom in mladostnikom. Na konferenci so sodelovali tudi pedagoški svetovalci Zavoda RS za šolstvo: dr. Katica Pevec Semec, Franci Hočevar, Melita Jakelj, Kristina Bratina in Matejka Lovše. Njihovo sodelovanje je prispevalo k smiselni povezavi teorije in prakse ter k oblikovanju vsebin in smernic, ki podpirajo strokovni razvoj ter omogočajo lažje in bolj premišljeno spoprijemanje z izzivi v šolah in vrtcih.
Pomemben mejnik, ki smo ga izpostavili na okrogli mizi, je 30. obletnica neprekinjenega izhajanja revije Šolsko svetovalno delo. Zaokrožila jo je jubilejna tematsko obarvana številka revije. Okroglo mizo je povezovala mag. Marija Lesjak Reichenberg z gosti dr. Tatjano Ažman, dr. Dušanom Rutarjem, mag. Tanjo Bezić in mag. Tamaro Malešević, sedanjo urednico revije.
Pomemben del programa so bile predstavitve in delavnice v sekcijah, v katerih je sodelovalo 54 aktivnih udeležencev. Celostno so osvetlile aktualne izzive in priložnosti vzgojno-izobraževalnega prostora. Vsebine so se povezovale okoli skupnega cilja – krepitve strokovnega znanja, odnosov in notranjih virov strokovnih delavcev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih. Predstavitve so bile namenjene spodbujanju razvoja socialno-čustvenega učenja in vzgoje za sočutje, ustvarjanju varnega, spodbudnega in vključujočega okolja ter učinkovitemu sodelovanju med svetovalnimi delavci, razredniki in vzgojitelji. Pomemben prispevek so predstavljale tudi vsebine, povezane z udejanjanjem posodobljenega Koncepta prepoznavanja nadarjenih ter z razvojem strategij za krepitev samoučinkovitosti in obvladovanje stresa pri svetovalnem delu. Predstavljeni primeri dobrih praks in inovativni pristopi so ponudili konkretne spodbude za nadaljnji strokovni razvoj ter prispevali h krepitvi kakovosti dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Stroški programa konference se krijejo iz projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2024 do 2028 (IJZ III). Udeleženci morajo po konferenci obvezno izpolniti evalvacijski vprašalnik v KATIS-u.