»Zagotavljanje in izboljševanje kakovosti z različnih vidikov«
Na posvetu o prehrani otrok in mladostnikov, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani vzporedno z 52. sejmom Narava – zdravje, je bilo izboljševanje kakovosti šolske prehrane obravnavano z različnih vidikov. Veliko pozornosti smo namenili tudi vzgojno-izobraževalnemu vidiku, ki postavlja v ospredje izboljšanje odnosa do hrane in posledično zmanjševanje količin odpadne hrane v šolski prehrani. Kot je poudarila Irena Simčič, je pri tem ključno, da organizatorji šolske prehrane dajejo pobude in sodelujejo z lokalnimi pridelovalci, sočasno pa je potrebno mlade izobraževati tudi o pomenu zdrave, lokalno pridelane hrane, saj je le izobražen in ozaveščen potrošnik tisti, ki bo posegal po kakovostni hrani. Izpostavila je, da so vsi uspešni pristopi učinkoviti samo takrat, kadar vsi deležniki sodelujejo, zato je potrebno na sistem šolske prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kjer se dnevno pripravlja 700 tisoč obrokov, gledati celostno. Pomembno organizacijsko vlogo pri tem imajo organizatorji šolske prehrane, ki se morajo zavedati pomena kratke in zelene nabavne verige, ki sta sinonim za zeleno in trajnostno, ter skladno s tem vključevati tudi sezonsko hrano, ki je pridelana, predelana, distribuirana in porabljena v lokalnem okolju, kar pomembno vpliva na kakovost obroka. Zelena nabavna veriga bistveno zmanjšuje potrebo po skladiščenju, zmanjšujejo se tudi presežki v pridelavi hrane, ogljični odtis ter odpadna in zavržena hrana.
Posveta se je udeležilo preko 100 učiteljic in učiteljev gospodinjstva in organizatorjev šolske prehrane, ki so jih pozdravili dr. Stanka Preskar, namestnica direktorja Zavoda RS za šolstvo, mag. Dejan Židan, državni sekretar, pristojen za internacionalizacijo, podjetništvo, tehnologijo, lesarstvo in notranji trg na MGRT ter dr. Darjo Felda, državni sekretar, pristojen za šport, predšolsko vzgojo, osnovno, srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na MIZŠ.
Vsebinsko so bile na posvetu obravnavane izredno aktualne tematike: nadzor in varnost hrane v šolskih kuhinjah, sodelovanje zadrug in vzgojno-izobraževalnih zavodov, analiza kakovosti šolskih obrokov, oblikovanje cen prehranskih obrokov, vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki pripomorejo k izboljšanju prehranskih navad otrok in mladostnikov, predstavljeni pa so bili tudi izsledki raziskav prehranskih navad otrok in mladostnikov, ekonomski vidik šolske prehrane in drugo.
Zakonodaja določa, da morajo šole zagotoviti malico, ki jo prejema preko 95 odstotkov otrok. Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo je v zvezi z oblikovanjem cen šolske prehrane opozorila, da so cene kosil po državi zelo različne, ker imajo šole različne tehnične, kadrovske, prostorske in dobaviteljske možnosti oziroma specifike. Poudarila je, da je Slovenija ena od redkih držav, ki ima organizirano prehrano otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki je urejena na ravni države in ustrezno uzakonjena.
