30. marca 2026 je v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani potekala že peta Konferenca šolskih knjižničarjev. Strokovnega dogodka se je udeležilo približno 200 udeležencev.
Konferenco je z uvodnim nagovorom otvorila koordinatorica konference, svetovalka za knjižnično dejavnost na Zavodu RS za šolstvo Romana Fekonja. Uvodni pozdrav in nagovor je prispeval tudi Sandi Vrabec, vodja Sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Izpostavljeno je bilo, da so šolske knjižnice in šolski knjižničarji neobhodno nujen del vsakega vzgojno-izobraževalnega zavoda ter opazen sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja.
V prvem plenarnem predavanju je Vanja Kavčnik Kolar, svetovalka v predmetni skupini za slovenščino na Zavodu RS za šolstvo, osvetlila izzive, s katerimi se srečujejo mladi bralci in strokovni delavci, tudi pri domačem branju ter kako je branje vtkano in vključeno v prenovljene učne načrte za slovenščino.
Dr. Polona Vilar in dr. Sabina Fras Popovič z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijske znanosti in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sta predstavili najbolj zanimive izsledke raziskovalnega projekta, ki je sistematično obravnaval bralne navade in bralno kulturo pedagoških in knjižničnih strokovnjakov.
Eden od namenov branja je, da razumemo zapisano. Poznamo različne vrste gradiva in tudi temu sledijo različne vrste branja. Sodobni čas in sodobna orodja so prinesla novo vrsto branja. O različnih vrstah branja, predvsem pa o poglobljenem branju, je spregovorila mag. Marija Lesjak Reichenberg z Zavoda RS za šolstvo.
Več podrobnosti o posodobitvah kurikularnih dokumentov KIZ (OŠ, GIM, SŠ) in o izvajanju knjižnične dejavnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih je predstavila Romana Fekonja z Zavoda RS za šolstvo. Predstavljena pa je bila tudi aplikacija za projektno učenje, katere delovanje je praktično demonstrirala dr. Mirjam Oblak z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Službe za digitalizacijo izobraževanja.
V popoldanskem delu konference so potekale predstavitve primerov dobre prakse. 19 kolegic je predstavilo raznolike in zanimive primere, s katerimi je vsak udeleženec dobil nova znanja in nove ideje za svoje nadaljnje delo.
Stroški programa konference se krijejo iz projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2024 do 2028 (IJZ III). Udeleženci morajo po konferenci obvezno izpolniti evalvacijski vprašalnik v KATIS-u.