Na srečanju za formativno spremljanje pri matematiki so učitelji razvojniki izmenjali svoje izkušnje o poučevanju matematike na daljavo. Poročali so o tem, kako so elemente formativnega spremljanja iz učenja in poučevanja v šoli prenesli v izobraževanje na daljavo.
Izpostavili so:
- V skupinah učencev, ki so vajeni dela po načelih formativnega spremljanja, je bil prehod na samostojnejše delo pri izobraževanju na daljavo lažji.
- Učenci in dijaki so tudi v okoliščinah dela na daljavo našli poti za vrstniško učenje pri matematiki.
- Pri izobraževanju na daljavo so se izkazali nekateri učenci, ki v šoli niso tako aktivni.
- Pri delu na daljavo imamo skozi pridobivanje dokazov in povratno informacijo še boljši vpogled v delo posameznega učenca kot včasih v šoli.
- Pri izobraževanju na daljavo ugotavljamo, da dijaki sledijo svojem tempu, si sami izberejo tempo, kar v šoli velikokrat ni možno.
- V primerih, kjer so (v srednji šoli) ocenjevali, ni zaznanih bistvenih razlik pri ocenah na daljavo v primerjavi z ocenami, ki so jih predhodno dobili pri pouku.
- Pri izobraževanju na daljavo nam za ugotavljanje matematičnega znanja zelo koristijo druge oblike ugotavljanja matematičnega znanja, ki smo jih razvijali in preizkušali z učenci pri pouku v okviru razvojne naloge formativno spremljanje, npr. pisni sestavek, govorni nastop, izdelki, didaktične igre, matematično preiskovanje.
- Glede na raznolike dokaze, ki so si jih učenci pridobili, bo lažje ovrednotiti znanje, saj skozi samovrednotenje učenec ves čas ve, kje v svojem učenju se nahaja.
Izzivi, ki se porajajo, se navezujejo na to, da je za pripravo na pouk, preverjanje znanja, samovrednotenje in posredovanje povratnih informacij potrebenega več časa, da je med učenci nekaj razlik med tehnično opremo (npr. kakovost internetnih povezav), še vedno kakšen učenec ni odziven.
Tudi pri izobraževanju na daljavo je pri formativnem spremljanju v ospredju znanje učencev in doseganje ciljev ter standardov.