Na osrednji evropski konferenci slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju izobraževanja z naslovom Resetiranje izobraževanja in usposabljanja za digitalno dobo je bilo s strani stroke izpostavljeno, da je potrebno digitalni prehod spodbuditi na vseh ravneh, saj je digitalizacija v izobraževanju trenutno pomembna tema za našo prihodnost, ker vsi potrebujemo digitalna znanja in kompetence, če želimo uspešno delovati v tem času. Izobraževalni sistem ima pri tem ključno vlogo.
Številni slovenski in tuji učitelji ter ravnatelji so na konferenci izpostavili, da je za šolo prihodnosti nujno spodbuditi digitalni prehod, a s celostnim pristopom. »Razvoj šol naj bo v povezavi z visokim strokovnim znanjem strokovnih delavcev, učne tehnologije in sodobno opremljenih učnih učilnic, ki dajejo spodbudno učno okolje učencem. Pomembnost celostnega pristopa so izpostavili tudi drugi sodelujoči učitelji in ravnatelji, ki so prav tako predstavljali dobre prakse digitalnega poučevanja in pri tem izpostavili, da jim sodobna tehnologija omogoča večjo interaktivnost, aktivno vlogo učencev in dijakov ter bolj personaliziran način poučevanja. Poudarili pa pomen sodobnih usposabljanj in zagotovitev sodobne tehnologije. Jutri se bodo usmerili v prednosti in izzive umetne inteligence ter predstavili priporočila za učitelje in ravnatelje.
Učenci, dijaki in študenti so v svojih predstavitvah najprej zahvalili za priložnost, da predstavijo svoje mnenje, nato pa presenetili udeležence z jasnimi stališči o šoli prihodnosti: »Digitalizacija omogoča nadgradnjo izobraževanja. Sodobni načini poučevanja naj bodo interaktivni, s sodobno tehnologijo, ki bo omogočala več kot samo bazo podatkov. Želimo se učiti s prednostjo boljše simulacije tistega, k čemur ne moremo dostopati v fizični stik in odkriti, želimo si več sodelovanja z okoljem, kar digitalizacija omogoča hitreje in učinkoviteje.« Dijaki so tako predstavili kot tudi slabosti digitalizacije, kot so pomanjkanje določenih spretnosti (pisanje na roko), neenaka dostopnost in pomanjkanje osebnih stikov.
Učenci: Filip Strahinič, OŠ Trbovlje, Ela Ramšak, OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, Iva Lesjak, OŠ Frana Albrehta Kamnik, Noel Jug, OŠ Dolenjske Toplice, Ema Horvat, OŠ Prežihovega Voranca Bistrica, Zana Kovačič, OŠ Gustava Šiliha Laporje
Dijaki: Lan Cvek, Gimnazija Celje center, Laura Bembič, Katja Bembič, Srednja šola Izola, Živa Kramberger, SEŠG Maribor, Gregor Grilc, Gimnazija FP Kranj, Zala Perovšek, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Nera Husarević, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana
Študenti: Tomaž Žigon, UL FKKT, Nika Saksida, UL PEF, Luka Ribič, UL PEF, Matija Jenko, UP PEF
V okrogli mizi je sodeloval tudi bodoči učitelj, Matija Jenko, ki je poudaril pomen skupnega sodelovanja pri preobrazbi izobraževalnega procesa: »Pomembno je, da se vsi skupaj slišimo. Že to, da je danes konferenca, na kateri smo vsi ključni deležniki hkrati tudi akterji konference, je velik korak naprej tako na slovenski kot evropski ravni. Že v času šolanja na daljavo smo premik s pridobivanjem digitalnih kompetenc in uporabo sodobnih tehnologij. A če želimo dolgoročno spremeniti izobraževalni proces, se moramo slišati in sodelovati vsi skupaj, učitelji z izkušnjami, mladi, ki šele prihajamo v sistem, strokovnjaki in politični odločevalci.«
Zelo bogat in strokoven program sta pomagali sooblikovati Amela Sambolić Beganović, kot članica glavnega programskega odbora in vodja tematskega sklopa Didaktika digitalnega izobraževanja ter Klavdija Šipuš, članica pod-programskega odbora tematskega sklopa Šola in družba. Posnetke konference si je mogoče ogledati tukaj.
V Ljubljani se včeraj in danes dogaja tudi tretji mednarodni digitalni hekaton, ki se ga udeležuje več kot 3000 mladih, učiteljev in raziskovalcev iz 33 držav v okviru 71 nacionalnih hekatonov. Organizira ga ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj z Mednarodnim centrom za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (Ircai). Mladi in učitelji bodo dva dni iskali inovativne rešitve na temo digitalnega izobraževanja. Hekaton sta odprli ministrica prof. dr. Simona Kustec in evropska komisarka Mariya Gabriel. »Digitalni hekaton omogoča aktivno participacijo mladih, ki je ena izmed naših prioritet predsedovanja. S pomočjo umetne inteligence in IRCAI smo tako omogočili prostor, v katerem konkretne rešitve na izzive prihodnosti iščemo skupaj, vsi ključni deležniki. Samo to je prava pot do odporne in konkurenčne Evrope prihodnosti s skupno Evropsko vizijo znanja, s sodelovanjem in vključevanjem vseh deležnikov,« je poudarila ministrica Kustec in dodala, da bo z zanimanjem prisluhnila vsem rešitvam iz hekatona.
