V letu 2023 bo mednarodna skupnost že osemnajsto leto zapored obeležila 27. januar, mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Spominski dan nas spominja in opominja na drugo svetovno vojno, ko so Hitlerjevi nacisti v koncentracijskih taboriščih usmrtili okoli šest milijonov Judov.
27. januar je dan, ko so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz blizu Krakova na južnem Poljskem. Med aprilom 1940 in med decembrom 1944 je na tem kraju tragično preminilo okoli 1,5 milijona Judov, pa tudi več tisoč Sintov, Romov in Poljakov idr. V to koncentracijsko taborišče smrti pa je bilo pripeljanih tudi preko dva tisoč zapornikov iz Slovenije. Ko so 27. januarja 1945 zavezniški vojaki osvobodili taborišče, so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov, med katerimi je bilo tudi 21 Slovenk. Letos obeležujemo tudi 78 let osvoboditve tega največjega in najsmrtonosnejšega nacističnega koncentracijskega taborišča.
Januarja 1995, ob petdeseti obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz, je tedanji nemški predsednik Roman Herzog razglasil 27. januar za dan spomina na žrtve nacizma, 3. novembra 2005 pa je ta dan, kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta razglasila tudi Generalna skupščina OZN v New Yorku.
Dan spomina na holokavst od leta 2008 obeležujemo tudi v Sloveniji. Novejše raziskave so osvetlile življenje in delo judovske skupnosti na Slovenskem, še zlasti v Prekmurju. Rezultat so številne publikacije o Judih pri nas. Ob tem bi vas ponovno radi opozorili na brošuro Neznane sledi, ki govori o judovstvu, antisemitizmu in holokavstu v povezavi s slovensko zgodovino. Avtorja sta Oto Luthar in Martin Pogačar, brošura pa je bila konec leta 2013 poslana vsem slovenskim osnovnim in srednjim šolam. Ker je primerna tako za osnovnošolsko kot tudi za srednješolsko populacijo jo vsekakor priporočamo. Na voljo je tudi spletna verzija na povezavi tukaj. Opozorili bi vas radi tudi na ostale publikacije, na primer na obsežen zbornik razprav Slovenski Judje: zgodovina in holokavst, Dežela senc, Po robovih spomina, Kratka zgodovina Judov, Judje na Slovenskem. O tej tematiki so pri nas v prej omenjenih zbornikih in publikacijah največ pisali Oto Luthar, Irena Šumi, Hannah Starman, Martin Pogačar, Andrej Pančur, Renato Podberšič, Klemen Jelinčič Boeta, Boris Hajdinjak, pa tudi številni drugi. Nekatere publikacije so bile poslane tudi slovenskim šolam. V obravnavo judovske problematike so se vključevali tudi številni drugi strokovnjaki in institucije, še zlasti je treba omeniti Sinagogo Maribor s programom ŠOA – spominjajmo se 2023, ki ne zajema prireditev le v severovzhodnem delu, pač pa tudi drugje po Sloveniji. Vabimo vas, da si ta program ogledate na njihovi spletni strani in se katerega od dogodkov tudi udeležite.
Novembra 2008 se je na izobraževanje o holokavstu v Izrael odpravila skupina strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev, predstavnikov muzejev in arhivov, zunanjega in šolskega ministrstva. Izobraževanje je organiziral muzej Yad Vashem in udeležence v enotedenskem izobraževanju seznanil z vsemi ključnimi problemi poučevanja in raziskovanja holokavsta. V letih 2009 in 2015 sta se izobraževanja v muzeju Yad Vashem v Izraelu udeležili tudi dve skupini učiteljev: v prvi je bilo 24 učiteljev in svetovalka Zavoda RS za šolstvo, v drugi pa 15 učiteljev in predstavnica Sinagoge Maribor. V aprilu 2018 se je izobraževanja v Yad Vashemu udeležila že tretja skupina učiteljev in drugih strokovnih delavcev, skupno število udeležencev je bilo 23, med katerimi je bila tudi veleposlanica Republike Slovenije. Kot obe predhodni skupini, je bila tudi ta zelo uspešna, udeleženci pa so se vrnili v Slovenijo z izjemno pozitivnimi izkušnjami, ki jih bodo uporabili pri svojem delu na področju izobraževanja o holokavstu. V oktobru 2021 smo zaradi epidemioloških razmer prvič izvedli spletni seminar z Yad Vashemom, ki se ga je v štirih večernih srečanjih udeležilo okoli 35 naših učiteljev in je bil zelo dobro sprejet, saj je ponudil številne nove izsledke in možnosti za poučevanje te vsebine v naših šolah. S temi izobraževanji smo v Sloveniji še poglobili znanja s področja holokavsta in okrepili sodelovanje z muzejem Yad Vashem. Leta 2010 je izšla tudi tematska številka revije Zgodovina v šoli z naslovom Pouk zgodovine o holokavstu (leto 2010, št. 1-2), v kateri sta prikazani zgodovina holokavsta in zgodovina Judov na Slovenskem, dva članka sta namenjena pravičnikom med narodi in pravičnikom med Slovenci (pravičniki so bili Nejudje, ki so v času druge svetovne vojne reševali Jude pred holokavstom) in številni primeri dobre prakse obravnave holokavsta pri pouku zgodovine. Ta številka Zgodovine v šoli je v digitalni obliki dostopna na povezavi tukaj, dva primera dobre prakse obravnave holokavsta pri pouku v gimnazijah pa sta bila objavljena v naslednji številki (leto 2010, št. 3-4) in je dostopna na povezavi tukaj.
Decembra 2011 je Slovenija po petih letih statusa opazovalke postala polnopravna članica Mednarodne skupine za holokavst (ITF for Holocaust), kar pred nas postavlja še dodatne naloge in spodbuja aktivnosti na tem področju. Danes se ta mednarodna organizacija imenuje IHRA (International Holocaust Remembrance Alliance), Slovenija pa v njej že vrsto let aktivno sodeluje. V letu 2018 smo na zasedanju v Italiji uspešno zagovarjali poročilo o delu in aktivnostih na tem področju v zadnjih letih. Tudi v naslednjih letih smo se aktivno vključevali in sodelujemo z IHRO, ki se zadnji dve leti poglobljeno ukvarja tudi s problemom izkrivljanja holokavsta.
V šolah naj se spomin na žrtve holokavsta obeleži na način, ki otroke in mladino predvsem spominja in opominja.
Letos je situacija glede pouka v primerjavi s preteklima dvema letoma, ko je ta potekal na daljavo drugačna. Spet lahko Dan spomina na žrtve holokavsta izvajate na šoli in to v različnih oblikah, kot je bila to praksa pred uvedbo ukrepov in pouka na daljavo . Številne aktivnosti so opisane v Priporočilih za poučevanje in učenje o holokavstu (IHRA 2019).
Za vse učence in dijake lahko zopet pripravite aktivnosti na podoben način, kot prejšnja leta (spominske ure, razstave ipd.) Seveda imate na voljo tudi številne druge možnosti. Preberejo se lahko odlomki iz pričevanj preživelih taboriščnikov ali odlomki iz Dnevnika Ane Frank, ali iz mladinskega romana Vojak z zlatimi gumbi, ki ga je napisala slovenska Judinja Miriam Steiner Aviezer. Lahko se na spletu poiščejo članki, ki govorijo o grozotah holokavsta in predstavijo v razredu. Na Irskem npr. učenci v šolah prižgejo sveče v spomin na žrtve holokavsta in jih počastijo z minuto molka. Tudi v naših šolah se uveljavlja projekt Krokus (več o tem na spletni strani Sinagoge Maribor, ki prav tako prihaja iz Irske. V spomin na milijon in pol preminulih otrok v holokavstu se na vrtovih in zelenicah okoli šol posadijo čebulice rumenega žafrana (krokusa). Te se lahko naročijo preko Sinagoge Maribor (koordinatorica je Marjetka Bedrač) na e-naslov , kjer čebulice žafrana brezplačno prejmejo iz Irske, v zadnjem času pa tudi od domačih distributerjev. Prav bi bilo, da dnevu spomina na holokavst in njegove žrtve, namenimo spominsko uro, ki jo lahko popestrimo tudi z odlomkom iz filma (npr. Schindlerjev seznam, Življenje je lepo, Pianist, Teci deček, teci…) ali pa si pri realizaciji ure spomina na holokavst lahko pomagate s katerim od zgoraj omenjenih gradiv. Ideje, kako obeležiti dan spomina na holokavst, boste skupaj z gradivi našli tudi v omenjenih številkah revije Zgodovina v šoli. Še več gradiva pa je na voljo (v angleščini) na spletni strani muzeja Yad Vashem oz. v publikaciji muzeja Yad Vashem s priporočili o pripravi spominskih ur na povezavi tukaj. Opozorili bi vas radi, da izberete takšno učno gradivo, ki ne vključuje eksplicitnih prizorov nasilja, mučenja in mrtvih žrtev. Tako boste prispevali k ohranitvi dostojanstva žrtev in učencev. Najbolj primerno učno gradivo predstavljajo ohranjena pričevanja žrtev, še zlasti otrok.
Za vse tiste, ki bi želeli tej problematiki posvetiti še več pozornosti, pa prilagamo povezavo do priročnika (v angleščini) z zanimivimi didaktičnimi rešitvami na to temo.
V letošnjem letu bi vas želeli še zlasti opozoriti, da se zadnji dve leti v organizaciji IHRA in tudi sicer opozarja in govori o ”izkrivljanju holokavsta” (Holocaust distortion). Več o tem najdete na spletni strani IHRE. Na to problematiko so strokovnjaki in tudi del strokovne javnosti postali pozorni še zlasti v obdobju zaostrenih razmer v povezavi s pandemijo covida-19. Ob tem je nastala tudi publikacija (v angleščini), še posebej pa vam priporočamo ogled 12 minutnega videa s to tematiko, ki ima možnost izbire slovenskih podnapisov.
Predlagamo, da si film najprej ogledate sami in potem presodite, če si ga boste ogledali tudi v razredu (primeren bi bil zlasti za srednješolce).
Prav tako bi vas opozorili na spletno stran nevladne organizacije Centropa, ki deluje na Dunaju, poznajo pa jo tudi številni slovenski učitelji. Na njihovi spletni strani boste našli veliko kratkih filmov na temo družinskih zgodb in holokavsta. Predlagali smo vam že film Tri obljube (Three promisses), ki se nanaša na življenje Judov v Beogradu in na slovenskega duhovnika Andreja Tumpeja, ki je rešil življenji dveh judovskih deklet. Ali pa film o Klari Kukovec, prvi mariborski zdravnici judovskega rodu, ki je nastal v produkciji Sinagoge Maribor (je zelo primeren in ga najdete na YouTube). V letošnjem letu pa vam še prav posebej priporočamo ogled filma Zahor – spominjamo se, ki v osemnajstih minutah skozi oči pripovedovalca, mladega judovskega nogometaša, ki živi v današnji Nemčiji, prikaže zgodbo o dveh judovskih dečkih in njuni kasnejši življenjski usodi. Primeren je tako za srednješolce kot tudi za višje razrede osnovne šole, ima pa slovenske podnapise.
Večina teh filmov ne presega časovnega okvira petnajstih ali dvajsetih minut, zato so zaradi svoje sporočilnosti zelo primerni za izvedbo spominske ure (ogled filma + pogovor z učenci ali dijaki in refleksijo o filmu). Nekateri od filmov imajo tudi slovenske podnapise. V kolikor pa bi glede Centrope želeli še dodatna pojasnila, se lahko po e-pošti obrnete na nacionalnega koordinatorja Damjana Snoja . Centropa se kot nevladna organizacija ukvarja pretežno z življenjem Judov v Evropi pred holokavstom in seveda tudi z njihovimi usodami. Centropa organizira tudi vrsto izobraževanj za učitelje, ki so kakovostna in jih priporočamo vsem, ki jih to področje še posebej zanima. Več informacij o delu Centrope najdete na povezavi.
V lanskem letu je Sinagoga Maribor pripravila kratek video ob 80. obletnici največjega transporta Slovencev v Auschwitz. V uvodnem delu tega videa je na kratko orisana zgodovina taborišča, nato pa so predstavljene posamične zgodbe deportirancev in »ukradenih otrok«. Video je dostopen na YouTube kanalu Sinagoge Maribor.
V zadnjih štirih letih smo močno okrepili sodelovanje z Mémorial de la Shoah iz Pariza, ki se kot izobraževalno dokumentacijski center ukvarja ne le z zgodovino holokavsta, pač pa tudi z izobraževanjem učiteljev. V preteklih letih smo skupaj z njim izvedli že šest seminarjev (spletnih seminarjev in v živo) za trilateralna srečanja učiteljev Slovenije, Hrvaške in Italije ter enega za učitelje iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije z namenom strokovne in didaktične obravnave občutljivih vsebin, ki povezujejo in včasih razdvajajo sosednje narode. S temi izobraževanji bomo nadaljevali že spomladi, saj marca 2023 ponovno pripravljamo trilateralni seminar v Zagrebu (Slovenija, Hrvaška, Italija) za skupaj 42 učiteljev iz vseh treh držav. Povabilo na ta seminar, ki traja tri dni, stroške pa krije organizator, boste še prejeli.
Ob koncu bi poudarili, da je treba današnjo mlado generacijo ob dnevu spomina na žrtve holokavsta opozoriti tudi na časovno bližje genocide in vojaške spopade sodobnega sveta (genocid v Srebrenici v Bosni in Hercegovini, Darfur, Sirija in še zlasti vojna v Ukrajini ) ter posledično na begunsko krizo. Prav je, da se otroci in mladina zavedo, da so v teh primerih prav otroci največja žrtev in da sta zato spomin in opomin na taka kruta dejanja v človeški zgodovini še kako pomembna. Vloga učiteljev in vodstva šol pa je v tem primeru ključna, saj učence/dijake vzgaja na poti do spoštovanja temeljnih človekovih pravic, do življenja in dostojanstva.
Priporočamo vam, da vaše aktivnosti v zvezi z dnevom spomina na žrtve holokavsta izvedete v petek, 27. januarja. Izkušnje iz prejšnjih let in vaši prispevki, ki ste nam jih poslali, kažejo na to, da ste se na mnogih šolah dneva spomina na holokavst lotili zelo resno in zavzeto. Tudi letos vas spodbujamo, da vaše aktivnosti ob dnevu spomina na holokavst opišete ali nas z njimi seznanite po e-pošti na naslove:
Za sodelovanje pri obeleževanju spomina na žrtve holokavsta se vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.
Predmetna skupina za zgodovino
Vojko Kunaver, prof.
Področni podsekretar