Predmetna skupina za biologijo

Predmetna skupina za biologijo v okviru svojega rednega strokovnega dela opravlja naloge, povezane z razvojem biološkega izobraževanja glede na hiter razvoj biologije in glede na družbene potrebe po sodobnem biološkem znanju. 

Na osnovi spremljanja razvoja, analiz učnih načrtov in stanja izvajanja v praksi (npr. zaznanih trendov v znanju ter izzivov, potreb in problemov na izvedbeni ravni kurikula) ter strokovnih virov:

  • načrtuje in izvaja posodabljanje učnih načrtov za biologijo (v sodelovanju z učitelji iz prakse ter predstavniki matične discipline z univerze, ki sodelujejo v Predmetno razvojni skupini – PRS za biologijo) in 
  • nudi sistematično strokovno podporo v šolski praksi pri uvajanju posodobitev učnih načrtov za biologijo in izbirnih predmetov s področja biologije (npr. usposabljanja, svetovanje, razvijanje in preizkušanje gradiv v podporo prehajanju na sistemski pristop pri obravnavi in preverjanju razumevanja bioloških konceptov). 

Predmetna skupina za biologijo na osnovi strokovnega razvojnega dela ter sistematičnega spremljanja stanja na izvedbeni ravni:

  • pripravlja strokovne podlage za predmet, ocene učbenikov za Strokovni svet RS za splošno izobraževanje;
  • nudi svetovanje strokovnim in vodstvenim delavcem pri razreševanju strokovnih vprašanj izvajanja predmeta (se odziva npr. na vprašanja učiteljev, strokovne in širše javnosti); 
  • pripravlja analize, poročila, svetovalne storitve, mnenja, strokovne podlage za opremo in učila (izobraževalno tehnologijo) in izvedenska mnenja ter
  • spodbuja tudi izmenjavo izkušenj in idej v spletni učilnici za učitelje biologije, kjer jih obvešča tudi aktualnem dogajanju na biološkem področju doma in v svetu.

Pri razvojnem delu se Predmetna skupina smiselno navezuje tudi na razvijanje ostalih vidikov znanja in javnega šolskega sistema ter v skladu z izhodišči  oz. koncepti predmeta:

  • koordinira tudi delo z učitelji v okviru splošnih razvojnih, projektnih in drugih skupin na Zavodu RS za šolstvo ter 
  • pripravlja in v praksi preizkuša novosti ter strokovna gradiva za učitelje biologije.
Shematski prikaz celostnega pristopa in strukture biologije

Razvojno delo

Zaradi hitrega razvoja na področju razvejanih bioloških ved v svetovnem merilu nastajajo velike potrebe po dopolnjevanju koncepta predmeta, prehajanju na sistemski pristop in po posodabljanju biološkega izobraževanja. Gre za nujno odzivanje glede na naraščajoče družbene potrebe po sodobnem biološkem znanju.

Predmetna skupina za biologijo, v sodelovanju s Predmetno razvojno skupino, v razvojno delo vključuje vzpostavljanje in posodabljanje vsebinskega koncepta predmeta in prehoda na sodobno sistemsko obravnavo delovanja vseh soodvisnih ravni organizacije in delovanja življenja (biosfere). Rdečo nit sodobne biologije predstavlja evolucija kot osrednji biološki koncept.

Z uvajanjem posodobitev želimo krepiti sodobne pristope k celostni (sistemski) obravnavi soodvisnega delovanja dinamične biosfere, kot najkompleksnejšega sistema na Zemlji. S sistematično strokovno podporo izvedbeni ravni želimo prispevati k miselnemu odmiku od zakoreninjenega, pretežno redukcionističnega, statičnega, linearnega pogleda na soodvisno delovanje in evolucijo dinamičnih živih sistemov (od celic, organizmov, življenjskih združb, ekosistemov, biomov, do biosfere kot povezano delujoče celote) in k ustrezni rabi osnovnih strokovnih izrazov. 

Prizadevamo si, da bi s prehodom na razumevanje soodvisnega delovanja življenja v luči evolucije, zagotovili prenos nujnega znanja sodobne biologije za nadaljevanje izobraževanja, življenje ter za samostojno presojo, argumentiranje in odločanje (ko gre npr. za zdravje, ohranjanje delovanja biosfere, sodelovanje v sistemu biološke varnosti in odgovorno ravnanje) ter sodelovanje v iskanju rešitev problemov sodobne družbe s področja ohranjanja zdravja, ter ohranjanja življenjskih razmer za naš nadaljnji obstoj in razvoj.

Pri strokovnem delu Predmetna skupina za biologijo sodeluje z matično biološko stroko in s strokovnimi združenji s področja biologije doma in v tujini (npr. z Biotehniško fakulteto v Ljubljani, Medicinsko fakulteto v Ljubljani in Mariboru, Fakulteto za naravoslovje in matematiko v Mariboru, s Pedagoško fakulteto v Ljubljani, Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru, z Nacionalnim inštitutom za biologijo, Prirodoslovnim muzejem v Ljubljani, Botaničnimi vrtovi, naravnimi rezervati in parki, zavarovanimi območji in narodnimi parki, ZRSVN, DBS, SFD, EMBO, PDS, ČZS) ter z ostalimi strokovnimi ustanovami s področja javnega šolskega sistema (npr. RIC, ACS, CPI)

Predmet preučevanja biologije je delovanje biosfere, kot najkompleksnejšega sistema na Zemlji. Sodobna biologija celostno obravnava sinergijsko delovanje njenih soodvisnih podsistemov (od biomov, biocenoz, ekosistemov, do populacij, človeka in organizmov/vrst ter njihovih osnovnih funkcionalnih živih enot, celic z geni in ostalimi podsistemi, ki si jih kot najmanjši avtopoetični sistemi izgrajujejo iz atomov).

V obravnavo evolucije in delovanja omrežij osnovnih biotskih procesov (npr. zapisovanja, prenašanja in procesiranja informacij ter odločanja, snovnih in energijskih sprememb v kompleksnih omrežjih soodvisnih biotskih procesov presnove, kontrole, homeostaze, razmnoževanja, razvoja, avtopoeze in obnavljanja organizmov) vključuje tudi temeljna znanja o neživih sistemih geosfere (npr. osnovne zakone s področja fizike in kemije) ter znanja ostalih disciplin oz. predmetov (ko gre npr. za obravnavo kompleksnih omrežij soodvisnih interakcij med populacijami različnih vrst, s katerim vršijo delovanje višjih, kompleksnejših ravni organizacije biosfere (npr. biocenoz in biomov)).

Biologija kot integrativna veda na izvedbeni ravni, npr. pri obravnavi delovanja človeka in ostalih soodvisnih podsistemov biosfere, poleg uporabe predznanja ostalih predmetov omogoča, tudi široke možnosti smiselnega medpredmetnega povezovanja v obravnavi kompleksnih problemov ter možnosti vključevanja medpredmetnih tem, kot je npr. ohranjanje zdravja (biološki vidiki zdravja in preventive in nujne pomoči ob nezgodah bolezni ter naravnih nesrečah), ali ohranjanje delovanja biosfere za naš obstoj in trajnostni družbeni razvoj.

Prednostne naloge

Prednostne naloge za prihodnje načrtovanje dolgoročnega strokovnega dela Predmetne skupine za biologijo so:

  • nadaljevanje z razvijanjem znanstvenega pogleda na realni živi svet kot načina razmišljanja (npr. posodabljanje obstoječih vsebin in uvajanje sistemskega pristopa v biološko vsebinsko vertikalo in predmet, posodabljanje obstoječih metodologij obravnave in raziskovanja živih sistemov ter uvajanje novih);
  • spremljanje in analiza veljavnosti učnih dosežkov v šolski praksi z vidika pričakovanih dosežkov/standardov znanja,
  • izboljševanje učnih dosežkov v biološkem izobraževanju skozi celotno vsebinsko vertikalo preduniverzitetnega izobraževanja (npr. povečanje deleža učencev, ki dosegajo zahtevnejše ravni znanja o delovanju živih sistemov);
  • implementacija strategij in usposabljanje učiteljev za odkrivanje in odpravljanje pogostih napačnih predstav o živem svetu;
  • izboljševanje preverjanja znanja s poudarkom na razvijanju strategij za spremljanje napredka pri doseganju sistemskega razumevanja bioloških konceptov ter izboljševanje preverjanja razumevanja in povezovanja bioloških konceptov v povezavi na evolucijo kot osrednji biološki koncept;
  • sistematična stalna strokovna podpora učiteljem pri njihovem profesionalnem razvoju in implementaciji posodobitev biološkega izobraževanja v celotni biološki vsebinski vertikali ter spodbujanje povezovanja učiteljev na vseh ravneh (od šolske, lokalne, nacionalne do mednarodne) za izmenjavo izkušenj primerov, idej, razmišljanj in pobud za izboljšanje dosežkov na področju dolgoročnega temeljnega biološkega znanja po vsebinski vertikali biologije;
  • razvijanje pristopov in gradiv za spodbujanje potencialov učencev na področju znanja o živih sistemih in razvoja analitičnega sistemskega razmišljanja ter odgovornega ravnanja na osebni in družbeni ravni (npr. ko gre za ohranjanje zdravja ali biodiverzitete kot temelja za ohranjanje življenjskih razmer na Zemlji); 
  • razvijanje aktivnosti za učence, pri katerih spoznavajo potencial ter priložnosti na področju zaposlovanja, ki jih prinašajo hitro razvijajoče se biološke vede;
  • analiza učbenikov in potreb po ostalih učnih gradivih (npr. simulacije, animacije, posnetkov s področja delovanja živih sistemov) z vidika razvijanja sistemske obravnave živih sistemov in doseganja standardov znanja oz. pričakovanih dosežkov po biološki vsebinski vertikali;
  • razvijanje, preizkušanje in uvajanje pristopov za sistemsko obravnavo pri biološkem eksperimentalnem delu in pri raziskovanju v ekosistemih.

Kazalo