Od duhovne prenove do novega načina življenja: Ljubljana 1500–1700


https://doi.org/10.59132/zvs/2025/2/6-24

Izvleček

16. stoletje se je v Ljubljani začelo s potresom in duhovnim pretresom, ki ga je sprožila reformacija, versko in duhovno gibanje. Reformacija je želela preoblikovati duhovno misel in nov razmislek o življenju nasploh. V Ljubljani je tri četrtine prebivalstva sprejelo novo vero. Slovenske knjige in stanovska šola so zaznamovali to stoletje. Tudi 17. stoletje se je začelo dramatično, z epidemijo kuge, Ljubljano in Kranjsko so pestile vremenske nevšečnosti, ki so vplivale na slabe letine. Vpadi osmanskih Turkov so se umirili, verska vojna pa se je nadaljevala. Ko je deželni knez sprejel katoliško vero, so se morali spreobrniti tudi protestantski meščani ali mesto zapustiti, protireformacija je zmagala. V mesto so se naselili prišleki večinoma s severa današnje Italije, prinesli so nov način življenja, drugačne prehranjevalne navade in sodobno oblačilno modo. Glavni nosilec znanja v mestu je bil jezuitski kolegij, ustanovljen leta 1597. Proti koncu stoletja so se izobraženci združili v znanstveno Akademijo delavnih. Bogati meščani so se s kapitalom približevali plemstvu, zato sta nova etika in etiketa za plemstvo pomenila del nove podobe. Kljub širšemu znanju so konec 17. stoletja še obsojali čarovnice in čarovnike, nato je mesto zajel pietizem, poudarjena pobožnost.

Abstract

From Spiritual Renewal to a New Way of Life: Ljubljana 1500–1700

The 16th century in Ljubljana began with an earthquake and a spiritual upheaval, triggered by the Reformation, a religious and spiritual movement. The Reformation sought to reshape spiritual thought and a new reflection on life in general. In Ljubljana, three quarters of the population adopted the new faith. Slovenian books and the establishment of a provincial school marked this century. The 17th century also began dramatically – with a plague epidemic, Ljubljana and Carniola were afflicted by weather adversities leading to poor harvests. The invasions of the Ottoman Turks subsided, but the religious war continued. When the provincial prince embraced the Catholic faith, the Protestant townspeople were forced to either convert also or to leave the city – the Counter-Reformation triumphed. New settlers, mostly from the north of the present-day Italy, introduced a new way of life, bringing different eating habits and contemporary fashion. The main bearer of knowledge in the city was the Jesuit College, founded in Towards the end of the 17th century, intellectuals organized themselves under the scientific Academy of the Industrious. Wealthy townspeople approached the status of nobility through their capital, which is why the new ethics and etiquette became part of the new image. Despite the broader knowledge, witches and sorcerers were still condemned at the end of the 17th century, after which the city was swept by Pietism, a movement emphasizing piety.