Koncept vizualne pismenosti med umetnostjo in vizualno kulturo

PDF članek

https://doi.org/10.59132/viz/2022/5/6-9

Povzetek

Članek osvetljuje metodološke premike znotraj umetnostne zgodovine v kontekstu akademskih razprav, ki so v devetdesetih letih 20. stoletja zahtevale premislek o umetnostni zgodovini kot izrazito tradicionalno naravnani stroki. Poskus prenove klasičnih umetnostnozgodovinskih pristopov je potekal vzporedno z uveljavitvijo novega akademskega študija vizualne kulture, ki se je usmeril k analizi množično proizvedenih podob in reflektiral razširitev estetskega izkustva skozi reproduktivne medije, ki so preoblikovali estetsko in kognitivno krajino sodobnega človeka. Novo digitalno okolje in medijske podobe so preoblikovali tradicionalne pristope k interpretaciji podob, s tem pa zahtevali tudi prenovo koncepta vizualne pismenosti v informacijski dobi.

Abstract

Visual Literacy Between Art and Visual Culture

This article examines methodological shifts in art history during academic debates in the 1990s that called for reconsidering art history as a distinctly traditional discipline. The attempt to revitalise classical art historical approaches was in parallel with the emergence of a new academic visual culture study that focused on analysing mass-produced images and refl ected on extending aesthetic experience through reproductive media that had altered the contemporary man’s aesthetic and cognitive landscape. The new digital environment and media images have transformed traditional approaches to image interpretation, which necessitates rethinking the concept of visual literacy in the information age.