V torek, 13. januarja, ter v sredo, 14. januarja 2026, je v kongresnem centru Portus v Portorožu potekal 30. nadaljevalni program Šole za ravnatelje z naslovom Vodenje v raznolikostih delovnega okolja. Vodje se soočajo z izzivi vključevanja različnih kulturnih, socialnih in generacijskih skupin, ob tem pa morajo zagotavljati varno, spodbudno in profesionalno okolje za vse zaposlene ter otroke, učence in dijake. Vodenje v raznolikostih zahteva poglobljeno razumevanje procesov, ki jih sproža heterogenost, ter razvoj kompetenc za ustvarjanje vključujoče organizacijske kulture.
Udeležence je uvodoma nagovoril vodja Šole za ravnatelje ZRSŠ, mag. Marko Strle, ki je naslovil raznolikost kot entiteto, ki pomeni prisotnost različnih značilnosti, perspektiv in izkušenj med posamezniki v organizaciji. Vključuje razlike v spolu, starosti, kulturnem ozadju, znanju, sposobnostih, vrednotah in načinu razmišljanja. Za njeno razumevanje zatorej upoštevamo številne dimenzije, med katerimi so najpomembnejše etničnost, rasa, kultura, jezik, religija, razred, spolna identiteta, spolna usmerjenost, starost, invalidnost itd. Raznolikost pa zahteva tudi inkluzivnost – ustvarjanje okolja, kjer se vsak posameznik počuti spoštovanega in ima enake možnosti za prispevanje. V praksi to pomeni odprto komunikacijo, prilagodljive pristope vodenja ter strategije, ki preprečujejo diskriminacijo in spodbujajo enakost. Organizacije, ki spodbujajo raznolikost, gradijo kulturo sodelovanja, zaupanja in večje zavzetosti zaposlenih.
V sklopu plenarnih predavanj je dr. Branka Likon (ZRSŠ) predstavila premik od odkrivanja vpliva ravnanja z ljudmi pri delu na kakovost njihovega dela, do pristopov spremljanja procesov in medsebojnega vpliva različnih dogodkov in dinamičnih dejavnikov v organizaciji ter spodbudila razpravo o dinamičnostih kot priložnostih za odkrivanje vzvodov vodenja, ki lahko vplivajo na notranjo motivacijo in zavzetost zaposlenih. Dr. Ada Holcar (ZRSŠ) je v ospredje postavila kakovosten pouk, ki temelji na jasno opredeljenih ciljih učenja, spodbudnem in varnem učnem okolju, sodelovanju, formativnem spremljanju ter raznolikih dokazih o učenju in znanju, s posebno pozornostjo skupnim ciljem, ki usmerjajo pouk, medpredmetno povezovanje in razvoj šole. Sandi Vrabec (MVI) je usmeril pozornost v razumevanje razmejevanja vzgojnega delovanja od zagotavljanja varnosti v šolah. Katjuša Koprivnikar in dr. Matej Rovšek sta v svojem prispevku predstavila sodoben, na podatkih temelječ pristop k razvoju inkluzivnih šolskih okolij z uporabo Indeksa inkluzivnosti in spremljajočega priročnika. Sandi Horvat je obravnaval vlogo romskih pomočnikov, njihove prednosti ter sistemske ovire.
V letošnjem nadaljevalnem programu Šole za ravnatelje so udeleženci lahko dejavno sodelovali v petih delavnicah, ki so naslovile etično dimenzijo vodenja (mag. Katja Arzenšek Konjajeva), zavzetost in motiviranost strokovnih delavcev za poučevanje in profesionalno učenje glede na njihovo starost in generacijske značilnosti (dr. Tatjana Ažman), ravnateljevo vlogo pri zagotavljanju varnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih (dr. David Petelin), raznolikost odnosov v delovnem okolju (mag. Vlasta Poličnik) ter vključujočo komunikacijo in raznoliko odzivanje (dr. Simona Rogič Ožek). V pogovoru z Barbaro Zupančič (Listina raznolikosti Slovenija) in Monishankarjem Singho smo osvetlili izzive, ki jih prinaša raznolikost, ter pomen prepoznavanja nezavednih pristranosti v našem vsakdanjem delu in življenju.
Stroški programa dogodka se krijejo iz projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2024 do 2028 (IJZ III). Udeleženci morajo po dogodku obvezno izpolniti evalvacijski vprašalnik v KATIS-u.