Kampus Univerze na Reki je bil od 25. do 28. 9. 2025 prizorišče 33. konference ENIRDELM/9. konference NEPC o sodelovalnem vodenju za odporne vzgojno-izobraževalne zavode.
Tema konference izhaja iz vse večjih izzivov, s katerimi se soočajo šole, vzgojno-izobraževalne ustanove in sistemi po vsem svetu. Ti izzivi – vključno z naravnimi nesrečami, podnebnimi spremembami, degradacijo okolja, politično nestabilnostjo in gospodarskimi krizami – niso omejeni na določeno regijo, temveč imajo globalni vpliv. Vplivajo na fizično varnost učencev in zaposlenih, njihovo čustveno dobrobit ter kontinuiteto učenja po vsem svetu.
Vodje šol imajo ključno vlogo pri ustvarjanju okolja, ki spodbuja akademski uspeh in hkrati naslavlja psihološke posledice kriz. Njihova prizadevanja za spodbujanje kulture skrbi in podpore znotraj šolske skupnosti so neprecenljiva in bistvena za izobraževalni sistem. Na konferenci so se z dejavnim sodelovanjem predstavili trije predstavniki ZRSŠ.
Dr. Mihaela Zašnik in dr. Tatjana Ažman sta s prispevkom The effects of the coaching skills and tools training programme on school leadership predstavljali odpornost kot ključno lastnost vodij šol, zlasti v hitro spreminjajočem se in dinamičnem izobraževalnem okolju. Odpornost je ena od treh kompetenc, ki sodijo v osebno področje strokovnega razvoja posameznika, poleg dobrega počutja in samouravnavanja. Coaching in opremljanje ravnateljev s coaching veščinami in orodji se je izkazalo kot ena najučinkovitejših oblik podpore na več ravneh: krepitev njihove lastne odpornosti, odpornosti šolskih timov, učiteljev in šole kot organizacije. Zbrani podatki njune raziskave kažejo, da so na tak način ravnatelji izboljšali veščine poslušanja in postavljanja vprašanj, reševanja konfliktov, postavljanja mej, samozavesti ter sposobnosti uporabe coaching orodij v vsakodnevnih šolskih situacijah.
S prispevkom State-of-the art of school self-evaluation capacity building support measures in Slovenia je dr. Mihaela Zavašnik predstavila, da je v Sloveniji institucionalno samoevalviranje od leta 2007 formalno priznano kot temeljni mehanizem za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v šolah. Prispevek prinaša tudi nekaj konkretnih primerov podpornih ukrepov za samoevalvacijo v šolah, ki vključujejo sodelovalne (vodstvene) oblike dela, npr. vzpostavitev timov za samoevalvacijo šole, vključevanje celotnega šolskega kolektiva v določanje prioritet samoevalvacije, vodenje šolskih mrež, medsebojno vrednotenje samoevalvacijskih poročil ipd., kar jasno kaže, da sodelovalno vodenje na vseh ravneh pomaga graditi zaupanje, krepi skupno odgovornost in povečuje zmogljivosti zaposlenih za samoevalvacijo.
Mag. Marko Strle je s svojim prispevkom Leadership for Inclusion: The Principal’s Role in Addressing Diversity in Educational Institutions posebno pozornost namenil raznolikosti za uresničevanje inkluzivnega izobraževanja. Ob tej priložnosti je predstavil posebno in originalno nalogo Zavoda RS za šolstvo, ki se je oblikovala kot triletno aktivno sodelovanje skupine ravnateljev vzgojno-izobraževalnih ustanov, kjer razvijamo in nadgrajujemo svoje znanje ter krepimo vodstvene kompetence za uresničevanje inkluzije v naših ustanovah. Ključni namen usposabljanja je podpora ravnateljem pri uvajanju inkluzivnega izobraževanja. Ugotovljene so bile ocene učinkov usposabljanja udeležencev programa in opredeljene možnosti za njegovo izboljšanje. Vsi udeleženci so menili, da so z udeležbo v nalogi imeli dovolj možnosti za sodelovanje in izmenjavo med programom; zelo so bili zadovoljni s programom in ocenili, da so bile uporabljene metode in oblike dela ustrezne, zelo raznolike, aktivne in zanje nove. Pridobljeno znanje jim je koristno, saj vidijo njegov potencial za nadaljnjo uporabo in priložnost za pogled na inkluzijo z različnih perspektiv.
