V sredo, 16. aprila, ter v četrtek, 17. aprila 2025, je v kongresnem centru Thermana Laško potekala že 8. konferenca učiteljev in učiteljic naravoslovnih predmetov – NAK 2025. Konferenca je bila namenjena učiteljicam in učiteljem naravoslovnih predmetov in predmetov z naravoslovnimi vsebinami vse do univerzitetnega izobraževanja ter laborantkam in laborantom za naravoslovne predmete. Letošnja konferenca NAK je z več kot 500 udeleženkami in udeleženci ponovno dokazala pomembnost naravoslovnih vsebin v sistemu vzgoje in izobraževanja.
Uvodoma je udeleženke in udeležence NAK 2025 nagovorila direktorica Zavoda RS za šolstvo Jasna Rojc, ki je izpostavila, da letošnji NAK poteka v luči prenove učnih načrtov in katalogov znanj ter je namenjen predstavitvi novosti na področju naravoslovnega izobraževanja. Sledil je uvodni nagovor generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Rada Kostrevca, ki je predstavil zakonodajne novosti na izobraževalnem področju kot odgovor na dinamičen čas, v katerem živimo. Mag. Andreja Bačnik je v svojem uvodnem nagovoru pojasnila moto letošnje konference »Nazaj k izkušnjam s pogledom v prihodnost«, ki izhaja iz eksperimenta kot osnovne naravoslovne metode, predpostavlja pa učenje z raziskovanjem.
Plenarna predavanja je nadaljevala Bernarda Moravec (Zavod RS za šolstvo), ki je izpostavila pomen izkušenjskega učenja, pri čemer je učenje razumljeno kot proces in ne kot končni rezultat. O geologiji v učnem sistemu je spregovorila dr. Petra Žvab Rožič iz Naravoslovnotehniške fakultete UL. V nadaljevanju so na področju znanosti za vesolje predavali tudi: mag. Aleksandra Krumpak (Center šolskih in obšolskih dejavnosti), Tine Šefic (Medicinska fakulteta, UL) ter prof. dr. Krištof Oštir (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, UL). Sledila so sekcijska predavanja:
- Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost v naravoslovnem izobraževanju;
- Trajnostni razvoj v naravoslovnem izobraževanju;
- Zdravje in dobrobit v naravoslovnem izobraževanju;
- Digitalna kompetentnost v naravoslovnem izobraževanju;
- Podjetnost v naravoslovnem izobraževanju;
- Vesoljska znanost;
- Naravoslovno raziskovanje.
Uradni del programa prvega dne se je sklenil z dvema krogoma delavnic (med njimi so bile tudi delavnice na prostem) in odprto učilnico. Drugi dan konference NAK 2025 se je pričel s plenarnim predavanjem Megumi Watanabe in Laure Bartolutti (Science Unit UNESCO) o STEM zavezništvu. Sledili sta jima plenarni predavanji ddr. Melite Hajdinjak (Fakulteta za elektrotehniko, UL) o tem, kako statistika lahko tudi zavaja, ter doc. dr. Tilna Genova (Morigenos – Slovensko društvo za morske sesalce, FAMNIT, UP) o vlogi kitov in delfinov pri blaženju podnebnih sprememb.
Po plenarnemu delu se je dogajanje drugega dne preselilo v manjše skupine sekcijskih predavanj, ki so bila zasnovana predmetno in so zaobjemala sledeče predmete: biologijo, fiziko, kemijo, naravoslovje, gospodinjstvo in šolsko prehrano, tehniko in tehnologijo ter računalništvo in informatiko. Tudi drugi dan konference NAK je sekcijskim predavanjem sledil bogat izbor delavnic, vključno z delavnicami na prostem. Konferenca NAK 2025 se je zaključila s plenarnim predavanjem prof. dr. Matije Strliča (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, UL) o dediščinski znanosti s poudarkom na vonju kot pomembnemu elementu doživljanja dediščine. V imenu programsko-organizacijske ekipe ZRSŠ je program sklenila mag. Andreja Bačnik. Predavateljicam in predavateljem ter udeleženkam in udeležencem se za aktivno udeležbo na NAK 2025 iskreno zahvaljujemo in že nestrpno pričakujemo naslednji NAK 2027!
Stroški programa 8. konference učiteljev in učiteljic naravoslovnih predmetov (NAK 2025) se krijejo iz projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2024 do 2028 (IJZ III). Udeleženci morajo po konferenci obvezno izpolniti evalvacijski vprašalnik v KATIS-u.