https://doi.org/10.59132/geo/2025/1/20-25
Izvleček
Kompetence na področju poimenovanja procesov in pojavov, ki se odvijajo v okolju in družbi, nedvomno soustvarjajo pomemben del posameznikovega geografskega znanja. Pogosto pa prav terminologija oziroma predvsem prevzeto strokovno izrazoslovje, ki mu pritiče velik del imenovanja procesov in pojavov, pri pouku geografije predstavlja, v očeh učiteljev ali učencev/dijakov, neke vrste obvezen element, ki je pogosto razumljen kot težaven in obremenjujoč. Od učenca/dijaka namreč terja pomnjenje v mnogih pogledih tuje besede, ki mu brez jezikovnega konteksta ne pomeni ničesar konkretnega. Učitelj pa zaradi pomanjkanja časa najverjetneje lažje izpusti neko prevzeto besedo, ki je ne predvideva učni načrt, kot kateri koli obvezen element učnega načrta, saj bi od njega zahtevala dodatno razlago in dragocen ter omejen čas ure geografije.
Abstract
Handbook of Geographical Terminology: Concepts and Application
The ability to name processes and phenomena in the environment and society accurately is undeniably a core component of geographical knowledge. The terminology – particularly specialised technical terms – often dominates this naming process, forming what teachers and students perceive as a mandatory yet challenging and burdensome, aspect of geography education. In many cases, this involves memorising foreign terms that lack clear meaning for students without a linguistic context. However, given the additional explanation and valuable class time required, teachers are more inclined to omit borrowed terms not explicitly included in the curriculum than to skip essential content.