V letu 2022 bo mednarodna skupnost že sedemnajsto leto zapored obeležila 27. januar kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ko so med drugo svetovno vojno Hitlerjevi nacisti v koncentracijskih taboriščih smrti usmrtili okoli šest milijonov Judov.
27. januar je dan, ko so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz blizu Krakova na južnem Poljskem. Med aprilom 1940 in med decembrom 1944 je na tem kraju tragično preminilo okoli 1,5 milijona Judov, pa tudi več tisoč Sintov, Romov in Poljakov idr. V to koncentracijsko taborišče smrti pa je bilo pripeljanih tudi preko dva tisoč zapornikov iz Slovenije. Ko so 27. januarja 1945 zavezniški vojaki osvobodili taborišče, so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov, med katerimi je bilo tudi 21 Slovenk. Letos obeležujemo tudi 77 let od osvoboditve tega največjega in najsmrtonosnejšega nacističnega koncentracijskega taborišča.
Januarja 1995, ob petdeseti obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz, je tedanji nemški predsednik Roman Herzog razglasil 27. januar za dan spomina na žrtve nacizma, 3. novembra 2005 pa je ta dan, kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta razglasila tudi Generalna skupščina OZN v New Yorku.
Dan spomina na holokavst od leta 2008 obeležujemo tudi v Sloveniji. Novejše raziskave so osvetlile življenje in delo judovske skupnosti na Slovenskem, še zlasti v Prekmurju. Rezultat so številne publikacije o Judih pri nas. Ob tem bi vas ponovno radi opozorili na brošuro Neznane sledi, ki govori o judovstvu, antisemitizmu in holokavstu v povezavi s slovensko zgodovino. Avtorja sta Oto Luthar in Martin Pogačar, brošura pa je bila konec leta 2013 poslana vsem slovenskim osnovnim in srednjim šolam. Ker je primerna tako za osnovnošolsko kot tudi za srednješolsko populacijo jo vsekakor priporočamo. Na voljo je tudi spletna verzija na povezavi tukaj. Opozorili bi vas radi tudi na ostale publikacije, na primer na obsežen zbornik razprav Slovenski Judje: zgodovina in holokavst, Dežela senc, Po robovih spomina, Kratka zgodovina Judov, Judje na Slovenskem. O tej tematiki so pri nas v prej omenjenih zbornikih in publikacijah največ pisali Oto Luthar, Irena Šumi, Hannah Starman, Martin Pogačar, Andrej Pančur, Renato Podberšič, Klemen Jelinčič Boeta, Boris Hajdinjak, pa tudi številni drugi. Publikacije so bile poslane tudi slovenskim šolam. V obravnavo judovske problematike so se vključevali tudi številni drugi strokovnjaki in institucije, še zlasti je treba omeniti Sinagogo Maribor s programom ŠOA – spominjamo se 2022, ki ne zajema prireditev le v severovzhodnem delu, pač pa tudi drugje po Sloveniji. Vabimo vas, da si ta program ogledate na njihovi spletni strani in se katerega od dogodkov tudi udeležite. Prilagamo naslov spletne strani Sinagoge Maribor: http://www.sinagogamaribor.si/slo/program/2022-2/soa-spominjajmo-se-2022/
Novembra 2008 se je na izobraževanje o holokavstu v Izrael odpravila skupina strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev, predstavnikov muzejev in arhivov, zunanjega ministrstva in šolstva. Izobraževanje je organiziral muzej Yad Vashem in udeležence v enotedenskem izobraževanju seznanil z vsemi ključnimi problemi poučevanja in raziskovanja holokavsta. V letih 2009 in 2015 sta se izobraževanja v muzeju Yad Vashem v Izraelu udeležili tudi dve skupini učiteljev: v prvi je bilo 24 učiteljev in svetovalka Zavoda RS za šolstvo, v drugi pa 15 učiteljev in predstavnica Sinagoge Maribor. V aprilu 2018 se je izobraževanja v Yad Vashemu udeležila že tretja skupina učiteljev in drugih strokovnih delavcev, skupno število udeležencev je bilo 23, med katerimi je bila tudi veleposlanica Republike Slovenije. Kot obe predhodni skupini, je bila tudi ta zelo uspešna, udeleženci pa so se vrnili v Slovenijo z izjemno pozitivnimi izkušnjami, ki jih bodo uporabili pri svojem delu na področju izobraževanja o holokavstu. V oktobru 2021 smo zaradi epidemioloških razmer prvič izvedli spletni seminar z Yad Vashemom, ki se ga je v štirih večernih srečanjih udeležilo okoli 35 naših učiteljev in je bil zelo dobro sprejet, saj je ponudil številne nove izsledke in možnosti za poučevanje te vsebine v naših šolah. S temi izobraževanji smo v Sloveniji še poglobili znanja s področja holokavsta in okrepili sodelovanje z muzejem Yad Vashem. Leta 2010 je izšla tudi tematska številka revije Zgodovina v šoli z naslovom Pouk zgodovine o holokavstu (leto 2010, št. 1-2), v kateri sta prikazani zgodovina holokavsta in zgodovina Judov na Slovenskem, dva članka sta namenjena pravičnikom med narodi in pravičnikom med Slovenci (pravičniki so bili Nejudje, ki so v času druge svetovne vojne reševali Jude pred holokavstom) in številni primeri dobre prakse obravnave holokavsta pri pouku zgodovine. Ta številka Zgodovine v šoli je v digitalni obliki dostopna na povezavi tukaj, dva primera dobre prakse obravnave holokavsta pri pouku v gimnazijah pa sta bila objavljena v naslednji številki (leto 2010, št. 3-4) in je dostopna na povezavi tukaj.
Decembra 2011 je Slovenija po petih letih statusa opazovalke postala polnopravna članica Mednarodne skupine za holokavst (ITF for Holocaust), kar pred nas postavlja še dodatne naloge in spodbuja aktivnosti na tem področju. Danes se ta mednarodna organizacija imenuje IHRA (International Holocaust Remembrance Alliance), Slovenija pa v njej že vrsto let aktivno sodeluje. V letu 2018 smo na zasedanju v Italiji uspešno zagovarjali poročilo o delu in aktivnostih na tem področju v zadnjih letih.
V šolah naj se spomin na žrtve holokavsta obeleži na način, ki otroke in mladino predvsem spominja in opominja.
Tudi letos je situacija zaradi pandemije covida – 19 spremenjena, številni učenci in dijaki se nahajajo v karanteni, pouk se izvaja na daljavo ali hibridno, zato predlagamo, da v primeru pouka na daljavo tudi obeleževanje Dneva spomina na žrtve holokavsta izvedete na daljavo. To lahko storite tako, da učencem oziroma dijakom predlagate številne aktivnosti kot na primer: ogled filma, pripravo kratkega poročila o njem ali pa preprosto poiščete kake druge možnosti. Številne med njimi so opisane v Priporočilih za poučevanje in učenje o holokavstu (IHRA 2020), ki jih boste našli na spletni strani Zavoda RS za šolstvo.
Za vse učence in dijake, ki so v šoli, pa lahko pripravite aktivnosti na podoben način kot prejšnja leta (spominske ure, razstave ipd.) Seveda imate na voljo tudi številne druge možnosti. Preberejo se lahko odlomki iz pričevanj preživelih taboriščnikov ali odlomki iz Dnevnika Ane Frank, ali iz mladinskega romana Vojak z zlatimi gumbi, ki ga je napisala slovenska Judinja Miriam Steiner Aviezer. Lahko se na spletu poiščejo članki, ki govorijo o grozotah holokavsta in predstavijo v razredu. Na Irskem npr. učenci v šolah prižgejo sveče v spomin na žrtve holokavsta in jih počastijo z minuto molka. Tudi v naših šolah se uveljavlja projekt Krokus (več o tem na spletni strani Sinagoge Maribor www.sinagogamaribor.si/slo/dediscina/projekt-krokus/), ki prav tako prihaja iz Irske. V spomin na milijon in pol preminulih otrok v holokavstu se na vrtovih in zelenicah okoli šol posadijo čebulice rumenega žafrana (krokusa). Te se lahko naročijo preko Sinagoge Maribor (koordinatorica je Marjetka Bedrač) na e-naslov , kjer čebulice žafrana brezplačno prejmejo iz Irske, v zadnjem času pa tudi od domačih distributerjev. Prav bi bilo, da dnevu spomina na holokavst in njegove žrtve, namenimo spominsko uro, ki jo lahko popestrimo tudi z odlomkom iz filma (npr. Schindlerjev seznam, Življenje je lepo, Pianist, Teci deček, teci…) ali pa si pri realizaciji ure spomina na holokavst lahko pomagate s katerim od zgoraj omenjenih gradiv. Ideje, kako obeležiti dan spomina na holokavst, boste skupaj z gradivi našli tudi v omenjenih številkah revije Zgodovina v šoli. Še več gradiva pa je na voljo (v angleščini) na spletni strani muzeja Yad Vashem (https://www.yadvashem.org/) oz. v publikaciji muzeja Yad Vashem s priporočili o pripravi spominskih ur na povezavi tukaj. Opozorili bi vas radi, da izberete takšno učno gradivo, ki ne vključuje eksplicitnih prizorov nasilja, mučenja in mrtvih žrtev. Tako boste prispevali k ohranitvi dostojanstva žrtev in učencev. Najbolj primerno učno gradivo predstavljajo ohranjena pričevanja žrtev, še zlasti otrok.
Za vse tiste, ki bi želeli tej problematiki posvetiti še več pozornosti, pa prilagamo povezavo do priročnika (v angleščini) z zanimivimi didaktičnimi rešitvami na to temo.
Prav tako bi vas radi opozorili na spletno stran nevladne organizacije Centropa, ki deluje na Dunaju, poznajo pa jo tudi številni slovenski učitelji. Na njihovi spletni strani boste našli veliko kratkih filmov na temo holokavsta. Predlagali smo vam tudi že film Tri obljube (Three promisses), ki se nanaša na življenje Judov v Beogradu in na slovenskega duhovnika, ki je rešil življenji dveh judovskih deklet. Ali pa film o Klari Kukovec, prvi mariborski zdravnici judovskega rodu. Vsi ti filmi so dolgi okoli 15 minut in so zelo primerni za izvedbo spominske ure (ogled filma + refleksijo o filmu, kar boste po vsej verjetnosti letos izvajali na daljavo). Nekateri od filmov imajo tudi slovenske podnapise. V kolikor pa bi glede Centrope želeli še dodatna pojasnila, se lahko po e-pošti obrnete na nacionalnega koordinatorja Damjana Snoja . Centropa se kot nevladna organizacija ukvarja pretežno z življenjem Judov v Evropi pred holokavstom in seveda tudi z njihovimi usodami. Centropa organizira tudi vrsto izobraževanj za učitelje, ki so kakovostna in jih vsekakor priporočamo vsem, ki jih to področje še posebej zanima. Več informacij o delu Centrope najdete na povezavi http://www.centropa.org/.
V zadnjih štirih letih smo močno okrepili sodelovanje z Mémorial de la Shoah iz Pariza, ki se kot izobraževalno dokumentacijski center ukvarja ne le z zgodovino holokavsta, pač pa tudi z izobraževanjem učiteljev. V preteklih letih smo skupaj z njim izvedli že pet seminarjev (spletnih seminarjev) za trilateralna srečanja učiteljev Slovenije, Hrvaške in Italije ter enega za učitelje iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije z namenom strokovne in didaktične obravnave občutljivih vsebin, ki povezujejo in včasih razdvajajo sosednje narode. S temi izobraževanji bomo nadaljevali že spomladi, saj marca 2022 pripravljamo trilateralni seminar v Zagrebu (Slovenija, Hrvaška, Italija) za skupaj 42 učiteljev iz vseh treh držav. Povabilo na ta seminar, ki traja tri dni, stroške pa krije organizator, boste še prejeli.
Ob koncu je treba poudariti, da današnjo mlado generacijo ob dnevu spomina na žrtve holokavsta opozorimo tudi na časovno bližje genocide sodobnega sveta (genocid v Srebrenici v Bosni in Hercegovini, Darfur, Sirija idr.) ter posledično na begunsko krizo. Prav je, da se otroci in mladina zavedo, da so v teh primerih prav otroci največja žrtev in da sta zato spomin in opomin na taka kruta dejanja v človeški zgodovini še kako pomembna. Vloga učiteljev in vodstva šol pa je v tem primeru ključna, saj učence/dijake vzgaja na poti do spoštovanja temeljnih človekovih pravic do življenja in dostojanstva. In to tudi v teh, spremenjenih oblikah, ko pouk marsikje ne poteka le v šolah, pač pa tudi na daljavo.
Priporočamo vam, da vaše aktivnosti v zvezi z dnevom spomina na žrtve holokavsta izvedete v četrtek, 27. januarja. Izkušnje iz prejšnjih let in vaši prispevki, ki ste nam jih poslali kažejo na to, da ste se na mnogih šolah dneva spomina na holokavst lotili zelo resno in zavzeto. Tudi letos vas kljub še vedno neugodnim zdravstvenim razmeram spodbujamo, da vaše aktivnosti ob dnevu spomina na holokavst opišete ali nas z njimi seznanite po e-pošti na naslove ali ali ali .
Za sodelovanje pri obeleževanju spomina na žrtve holokavsta se vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.
Vojko Kunaver, prof., višji svetovalec za zgodovino na ZRSŠ