Izvleček
S čedalje večjo pluralizacijo družbe se spreminjajo tudi okvirni pogoji za zgodovinsko-politično izobraževalno delo in treba je razmisliti, kako podajati vsebine, da bodo vključujoče za kar največ učenk in učencev. Doslej po večini monokulturno poučevanje o nacionalsocialističnem režimu namreč zahteva kritičen razmislek. Če želimo učne procese približati vsem učencem in učenkam, je nujno potrebno, da potek zgodovinskih dogodkov pri pouku predstavimo z raznovrstnih vidikov. Preplet spominjanja in izobraževanja o človekovih pravicah v tem pogledu omogoča številne možnosti za izobraževalno delo, ki upošteva heterogenost. Družbe so se v preteklih desetletjih krepko spremenile. Vrsta sprememb se med posameznimi področji razlikuje: če se nekatere pokrajine zaradi izseljevanja soočajo s težavami staranja prebivalstva, se na mestni ravni zaradi priseljevanja opaža vse pestrejša družba. Salzburška študija o soočanju z nacionalsocialističnim režimom iz leta 2017 razkriva, da ima 51 odstotkov učenk in učencev vsaj enega v tujini rojenega roditelja (prim. Kühberger, Neureiter, 2017, str. 99). Posledično so učiteljice in učitelji postavljeni pred nove okvirne pogoje, ki od njih terjajo razmislek o pristopu do zgodovinsko- političnega izobraževalnega dela ter prilagajanje pouka novim okoliščinam. Premisliti je treba zlasti o ciljih poučevanja o zgodovini vladavine nacionalsocializma ter učenja iz nje, pri čemer je treba upoštevati vse večjo ‘univerzalizacijo holokavsta’ (Levy, Sznaider, 2001) in napredujočo razkontekstualizacijo zgodovinskih dogodkov.
Abstract
Education on National Socialism in Pluralist Societies – Risks and Opportunities
With the growing pluralisation of society, the framework conditions for historical political education are also changing, requiring a reflection on how to offer inclusive content for the greatest number of students. So far, the monocultural education on National Socialism mostly requires critical thinking. If teaching and learning processes are to be adapted to all students, it is absolutely necessary that the course of historical events is introduced in class from a number of different perspectives. In this aspect, the intertwining of remembrance and education on human rights provides many opportunities for educational work that relies on heterogeneity. Over the past decades, societies have changed dramatically. Individual regions have undergone different changes, however: due to emigration, some regions are facing the problem of population ageing, while on the city level, societies are becoming increasingly more diverse as a result of immigration. The Salzburg study on how to approach the National Socialist regime from 2017 reveals that 51 percent of students have at least one parent born abroad (comp. Kühberger, Neureiter, 2017, p. 99). Consequently, teachers are faced with new framework conditions, requiring them to reflect on how to approach the historical political educational work and adapt the classes to new circumstances. Mostly, they need to reflect on the teaching objectives as they relate to the history of National Socalism and learning from it, taking into account the growing “Holocaust universalisation” (Levy, Sznaider, 2001) and decontextualisation of historical events.