Izvleček
Terensko delo na splošno velja za pomemben vidik poučevanja in učenja, tudi na univerzitetni ravni. Pričujoči članek je mišljen kot podpora izvajalcem terenskega dela pri načrtovanju na študente osredinjenih oblik terenskega dela in raziskovalcem izobraževanja pri preučevanju vplivov, ki ga ima terensko delo na rezultate študentov. Zanimale so nas ključne kompetence, ki jih študenti pridobijo s terenskim delom, glavne težave (ovire) pri organizaciji in izvajanju terenskega dela ter trenutni položaj terenskega dela v visokošolskem prostoru. V raziskavi je sodelovalo dvajset visokošolskih sodelavcev, ki izvajajo terensko delo v naravoslovnih in družboslovnih študijskih programih. Izpolnili so anonimni spletni vprašalnik. Ključne kompetence, ki jih po besedah anketiranih študenti pridobijo s terenskim delom, so sprotno povezovanja teorije in prakse ter pridobivanje neposrednih izkušenj v času študija. Izpostavljajo tudi pridobivanje splošnih socialnih kompetenc, kot je delo v skupini, ter specifičnih kompetenc, kot so tehnike in metode terenskega raziskovanja in specialna didaktična znanj in spretnosti poučevanja na terenu. Kot glavno oviro pri umeščanju terenskega dela v visokošolski prostor navajajo usklajevanje terenskega dela z urniki drugih študijskih obveznosti. Pogosteje omenjajo tudi finančne in varnostne vidike izvajanja terenskega dela. Kar polovica anketiranih meni, da se je položaj terenskega dela v visokem šolstvu v zadnjem desetletju poslabšal. Med razlogi izpostavljajo predvsem organizacijske ovire, zato bi bilo v prihodnje treba oblikovati podrobnejše smernice za izvajanje terenskega dela.
Abstract
Value of Fieldwork in Higher Education
Fieldwork is commonly viewed as a crucial part of teaching and learning, even at the university level. The present article tries to support fieldwork educators in planning student-centred forms of fieldwork and educational researchers examining the effects of fieldwork on student outcomes. We were concerned with the key competencies students acquire through fieldwork, the main difficulties (barriers) in organising and delivering fieldwork, and the current status of fieldwork in higher education. Twenty higher education staff members who have embedded fieldwork in science and social science study programmes participated in the study. They completed an anonymous online questionnaire. According to the respondents, the capacity to integrate theory and practice and first-hand experience are the most necessary skills students learn through fieldwork. The main obstacle to integrating fieldwork into higher education is coordinating it with the timelines of other student obligations. Financial and safety implications of fieldwork are also widely discussed. As many as half of the respondents believe the position of fieldwork in higher education has deteriorated over the last decade due to organisational hurdles. These necessitate more detailed guidelines for future fieldwork implementation.