Slovenski izseljenci v Bosni in Hercegovini med leti 1878–1883

PDF članek

Povzetek

Članek se osredotoča na preseljevanje Slovencev na območje Bosne in Hercegovine, ko je ta dežela prišla pod okrilje Avstro-Ogrske, in temelji na podatkih iz časnikov Slovenec in Slovenski narod. Slovenske strokovne literature, ki obravnava omenjeno tematiko ni veliko. Vera Kržišnik – Bukić je strokovnjakinja, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem omenjene tematike. Raziskovanje ji je oteževalo pomanjkanje gradiva. Komentirala je, da »razen dveh fondov, ki se nanašata na društveno življenje Slovencev v Sarajevu, ni niti nastal noben specializiran fond o tej tematiki ne v arhivih v Sloveniji ne v arhivih v Bosni in Hercegovini /…/«. Podrobnejša analiza časopisnih člankov je pokazala, da so se v Bosno in Hercegovino izseljevali predvsem s Kranjske in Primorske, kajti v teh krajih je primanjkovalo posestev, število prebivalcev pa je raslo. Šlo je za izseljence različnih strok, znanj in kvalifikacij: od nižjih uradnikov, sodniških pripravnikov in pomočnikov učiteljev do navadnih delavcev, ki so delali na železnici, v lesni industriji, rudarstvu in kovinarstvu.

Abstract

Slovenian Emigrants in Bosnia and Herzegovina be ween 1878-1883

The article focuses on the migration of Slovenians to the territory of Bosnia and Herzegovina, when the land fell under the Austro-Hungarian Monarchy, and is based on information from the newspapers Slovenec and Slovenski narod. Not much Slovenian literature discusses the above-mentioned topic. Vera Kržišnik-Bukić is an expert who has been researching this topic for many years. Her research was made difficult by lack of relevant material. She commented thus: »/…/ since, with the exception of two funds relating to the social life of Slovenians in Sarajevo, no other specialised fund was created on this topic, not
in archives in Slovenia nor in archives in Bosnia and Herzegovina /…/«. A more detailed analysis of newspaper articles has shown that emigrants came to Bosnia and Herzegovina mostly from the Kranjska and Primorska regions, since there was a shortage of estates in those regions and the number of inhabitants was on the rise. They were emigrants from various disciplines, with diverse knowledge and qualifications: from lower-ranking officials, judicial trainees and assistants, teachers to common workers working at railways, in the wood-processing industry, mining industry and metallurgy.