domov

SLO

ZALOŽBA   vozicek

Duševno zdravje

O duševnem zdravju je v današnjem hitro se spreminjajočem svetu zelo pomembno govoriti in razmišljati. Prav vsak, ne glede na starostno skupino, se znajde v okoliščinah, ob katerih morda zavedno ali nezavedno išče rešitev k boljšemu počutju in ponovnemu ravnovesju v življenju. Še posebej mladim moramo pomagati poiskati pot, načine, veščine za spoprijemanje s težavami. Opolnomočimo se najprej sami!

Mednarodna  študija HBSC (Health Behaviour in School-Aged Children) iz leta 2014 je pokazala, da je v Sloveniji približno 20 odstotkov mladostnikov z veliko verjetnostjo prisotnosti klinično pomembnih težav v duševnem zdravju – pri dekletih so v ospredju čustvene težave, pri fantih pa odnosi z vrstniki. Torej vsak 5 mladostnik v Sloveniji, in nekoliko pogosteje kot njihovi vrstniki v tujini, poroča o stresu ali obremenjenosti s šolo. V isti študiji najstniki v skupinah 11-, 13- in 15-letnikov opisujejo prisotnost psihosomatskih simptomov (vsaj dvakrat na teden; najpogosteje nespečnost), nervoznosti, razdražljivosti ter potrtosti.

Mladi živijo v svetu odraslih in področje duševnega zdravja je trenutno eden izmed glavnih javnozdravstvenih problemov na ravni Evropska unije, saj za katerokoli duševno motnjo letno zboli več kot desetina Evropejcev. V publikaciji Duševno zdravje v Sloveniji lahko preberemo o tem, da ima Slovenija enega najvišjih količnikov samomora v EU, najpogostejši duševni motnji med splošno populacijo pa sta depresija in anksioznost.

Ciril Kosmač je v noveli Sreča napisal: »Vesoljna sreča je nemogoča stvar, ker je sreča enega človeka drugemu v nesrečo, ker deli sreča tudi zlo in je zato včasih nesreča sreča. Sreča kot taka je notranja harmonija, izpolnitev vseh želja; želja je hrepenenje, in če bi se nam izpolnile vse želje, bi bili brez hrepenenja; hrepenenje je sreča; človek brez hrepenenja pa je nesrečen.«

Bodimo srečni!

Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter