Strokovni svet za splošno izobraževanje je 19. aprila 2007 sprejel gradivo z naslovom Izhodišča prenove gimnazijskega programa. Izhodišča so temeljni programski dokument, na podlagi katerega je bil konceptualno zasnovan projekt posodabljanja gimnazijskega programa, ki se ob strokovni podpori zavoda RS za šolstvo izvaja v konzorcijih gimnazij in strokovnih gimnazij.

Ob tem je potrebno omeniti, da je v letih 2006-2008 je potekalo posodabljanje učnih načrtov za gimnazije. Izhodišča posodabljanja so opredeljena v kurikularnem dokumentu z naslovom Spremljanje in posodabljanje učnih načrtov in katalogov znanj, Smernice, načela in cilji posodabljanja učnih načrtov iz leta 2007. Smernice vključujejo ugotovitve Izhodišč prenove gimnazijskega programa ter navajajo rešitve ki so bile upoštevane pri posodabljanju učnih načrtov za gimnazije.

Na pobudo ravnateljev gimnazij decembra 2008, se je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) odločilo, da ob strokovni podpori Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ) gimnazijam ponudi možnost, da predlagajo izvedbene gimnazijske modele, ki bi omogočili tudi večje spremembe programa kot jih ponuja proces posodabljanja. Hkrati je bilo dogovorjeno, da bi sprejete predloge novih izvedbenih gimnazijskih modelov izvajali poskusno, z vsemi elementi (uvajanje, spremljanje, evalvacija), ki jih status poskusa prinaša. Status poskusa omogoča preizkušanje rešitev, ki presegajo veljavne normativne akte kot npr. strukturno spreminjanje predmetnika, drugačne rešitve na področju preverjanja in ocenjevanja ipd… Poskus preverjanja nekaterih elementov gimnazijskega programa upošteva tudi Program devetletne osnovne šole, ki prinaša fleksibilnost predmetnika, izbirne predmete in delno diferenciacijo pouka.

Tako je MIZŠ aprila 2009 povabilo vse gimnazije, da pripravijo izvedbene gimnazijske modele, ki se bodo preverjali s poskusom. V tem povabilu so bili opredeljeni določeni robni pogoji, ki jih morajo šole upoštevati pri pripravi modelov. Vabilu se je odzvalo 20 gimnazij. Njihove predloge je pregledala posebna delovna skupina ZRSŠ v sodelovanju s predstavniki MIZŠ. Predlogi so bili v okviru robnih pogojev, vendar metodološko zelo različni. Zato je ZRSŠ pripravil enotni metodološki okvir in delovni sestanek s šolami, ki so poslale svoje predloge, na katerem smo razjasnili določene nejasnosti. Šole so konkretizirale svoje predloge in na koncu je prispelo 18 izvedbenih modelov, ki se lotevajo reševanja različnih problematik gimnazijskega programa. Skupen metodološki okvir je sicer omogočil večjo preglednost med prispelimi predlogi in s tem tudi možnost presoje primernosti posameznih predlogov za poskusno izvedbo, vendar pa so še vedno ostali različni koncepti, različno obsežni posegi na sistemski ravni ter različne vsebinske rešitve v izvedbenih modelih.
Ker bi poskusno izvajanje nekaterih izvedbenih modelov povzročilo preglobok poseg v sistem gimnazijskega izobraževanja oz. njegovo premočno spreminjanje, s poskusom nismo želeli posegati v osnovni standard gimnazijskega programa brez predhodnega konsenza širšega koga strokovnjakov.
Zato smo se odločili, da preverjamo tri elemente sprememb, ki so jih šole najpogosteje navajale v svojih predlogih za poskus in so hkrati v Izhodiščih prenove gimnazijskega programa omenjeni v okviru načel, na osnovi katerih poteka prenova gimnazijskega programa. Tako se v gimnazijskem programu s poskusom preverijo naslednji elementi:

• Izbirnost.
• Fleksibilnost organizacije.
• Različne oblike in načine usvajanja znanja ter njihovo vrednotenje.