Teachmeet 2013

Na letošnji konferenci smo prvič organizirali predstavitve prispevkov učiteljev in drugih praktikov v obliki TeachMeet-a. Dogodek se je odvijal pred zaključnim plenarnim predavanjem, v času od 16.00 do 17.15.

Navdih za to obliko smo črpali iz uspešnih izpeljav podobnih dogodkov v tujini in na konferenci SIRikt. TeachMeet je organizirana, vendar neformalna oblika srečanja učiteljev, kjer drug drugemu predstavljamo primere dobre prakse, novosti in odlične ideje pri poučevanju naravoslovja, prisluhnemo zgodbam inovativnih praktikov, delimo navdušenje ob uspešnih poskusih in razmišljamo o izboljšavah ob manj uspešnih.

V svojih predstavitvah se lahko navežete na enega izmed treh sklopov, ki so bili rdeča nit konference:

  1. Naravoslovno znanje - razvijanje pojmov in konceptov
  2. Naravoslovni, tehnični in tehnološki postopki - razvijanje spretnosti
  3. Odnos do naravoslovja in odgovornost do okolja in zdravja


Navodila udeležencem TeachMeeta:
  • vrstni red predstavitev in razporeditev prispevkov je določen z žrebom;
  • predstavitev, vključno s pripravo na njo, ne sme biti daljša od 5 minut;
  • vse pripomočke, ki so potrebni za predstavitev (razen računalnika, projektorja in projekcijskega platna) udeleženci prinesejo s seboj.

Legenda:
Naravoslovno znanje - razvijanje pojmov in konceptov 3 prispevki
Naravoslovni, tehnični in tehnološki postopki - razvijanje spretnosti 9 prispevkov
Odnos do naravoslovja in odgovornost do okolja in zdravja 5 prispevkov

TEACHMEET 2013 – razporeditev prispevkov (1. skupina), Velika dvorana
Moderatorici: Nives Markun Puhan, Bernarda Moravec

Marija Ermenc, OŠ Ljubno ob Savinji
Učenec kot potrošnik
Kako učence kot potrošnike naučiti pravilne izbire izdelkov glede na: 1. varovanje okolja, 2. varovanje zdravja? Potrošnik se pravilno odloči za nakup različnih izdelkov (detergenti, čistila, kozmetika, el. naprave, baterije, hrana...), tako da pri tem čim bolj prizanesemo okolju (ločevanje, odpadkov, nevarni odpadki ...) in svojemu zdravju (ne preveč sladkorja, soli in maščob, konzervansov, umetnih barvil, sladil, arom, ojačevalcev okusov in tistega, kar našemu zdravju škoduje). Predstavitev se nanaša na pouk gospodinjstva. Za predstavitev prinesem s seboj nekaj primerov, zakaj je nekaj bolje kupiti, kot tisto drugo.
Milenko Stiplovšek, ZRSŠ
Problematika goljufanja pri preverjanju in ocenjevanju znanja
Predstavljen bo pogovor z dijaki o goljufanju pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter stališča predstavljalca glede vzgojnega delovanja učitelja, povezanega s problemom goljufanja.
Katja Dellore, SE Vincenzo e Diego de Castro Pirano
Naravoslovni tabor za nadarjene v 3. VIO
V prispevku predstavljamo dejavnosti, ki so se odvijale v naravoslovnem taboru namenjen nadarjenim učencem tretje triade osnovne šole z italijanskim učnim jezikom slovenske in hrvaške Istre. Projekt je potekal v središču Centra za naravoslovno vzgojo v Višnjanu, v sodelovanju z Italijansko Unijo. Temeljni namen tabora je omogočiti tem učencem, da preživijo teden dni v vlogi mladih raziskovalcev. Njihove dejavnosti so se odvijale na področju astronomije, morske biologije, geologije, botanike. Njihova naloga je bila izvesti kratko raziskovalno delo, ter ga javno predstaviti. Pri tem so uporabili metodologijo znanstveno raziskovalnega dela.
Liliana Vižintin, Biotehniški center Naklo
Uporabnost poskusa in vitro kalitve peloda pri razlagi razmnoževanja kritosemenk
In vitro kalitev peloda kot eksperimentalna metoda pri razlagi razmnoževanja kritosemenk. V prispevku bom predstavila preprosto izvedbo eksperimentalne metode in vitro kalitve peloda, ki se lahko uporablja kot laboratorijska vaja v sklopu razlage razmnoževanja kritosemenk pri biologiji ali kot ena izmed metod rastlinskih tkivih kultur pri biotehnologiji. Laboratorijsko vajo je mogoče dopolniti z vajo Oprašitev in oploditev iz delovnega zvezka (delovni zvezek Biologija za gimnazije, Modrijan, str. 205). Pri vaji dijaki opazujejo razvojne faze peloda pod mikroskopom in sicer od tetrad do kalečega zrelega peloda. Preko priprave gojišča spoznajo tudi kemijske snovi, ki so pomembne za razvoj pelodnega mešička.
Silva Lutar, Ivanka A. Lebar, OŠ Turnišče
Projekt naravoslovja »FIKO-KOFI«
Naravoslovje z aktivnim raziskovanjem je pri naših učencih postala zelo priljubljena oblika pouka. Učenec namreč pri takih urah "igra" aktivno vlogo, raziskuje, opazuje, postavlja napovedi - hipoteze, vprašanja ... Tako smo se na OŠ Turnišče odločili, da se pri usvajanju naravoslovnih vsebin medpredmetno, medpodročno in medgeneracijsko povežemo. Z načrtovanimi povezavami smo vključili različne šolske predmete (interdisciplinarni pristop) v celoto na osnovi skupnih ciljev in enakih ter podobnih vsebin. Problemsko vprašanje, ki smo si ga postavili, smo skozi sodelovalno učenje učencev 1. in 6. razreda skušali čim bolj celostno obravnavati in ga osvetliti z različnih zornih kotov. Pri tem smo ves čas upoštevali razvojno stopnjo otroka. Uporabili smo naš šolski prostor, čas, sodelovanje in voljo ter uporabili naravne materiale, ki so del našega neposrednega okolja. Naša osnovna materiala sta bila fižol in koruza. Iz njunih začetnih zlogov smo poimenovali naše raziskovalno delo "FIKO - KOFI". Skozi neposredno izkušnjo z rastlinami in tudi z neživimi dejavniki narave smo razvijali razumevanje naravoslovnih pojmov. S tem pa smo uresničevali cilj, ki vodi po poti boljšega razumevanja narave, pojavov v njej in s tem k večji naravoslovni pismenosti, danes še otrok, kasneje pa odraslih državljanov. Učenci so razvijali tudi veščino opazovanja, krepili so tudi logično razmišljanje, povezovali so teoretično znanje s prakso. Ob tem so gradili na komunikaciji, spoštljivih medsebojnih odnosih, širili so ne le naravoslovno znanje, ampak besedni zaklad na splošno. Navajali so se na argumentiranje in poslušanje drugega. Naše projektno delo "FIKO - KOFI" smo realizirali po naslednjem načrtu učne strategije: 1. Zbiranje semen v raziskovalni škatli; 2. Postavitev raziskovalnega vprašanja; 3. Načrtovanje poskusov; 4. Izvajanje raziskave; 5. Poročanje in vrednotenje rezultatov.
Renata Filipič, OŠ Valentina Vodnika Ljubljana
Pouk v naravi kot obvezni del šolske prakse
V letošnjem šolskem letu sem predlagala pedagoško novost z naslovom Pouk v naravi. K prijavi novosti so me spodbudili podatki raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010), ki jo je izvedel Inštitut za varovanje zdravja (IVZ). Ta je pokazala, da je le dobrih 20 % mladostnikov telesno dejavnih vse dni v tednu, kar vpliva na njihovo slabše zdravje, in posledično slabši spomin in učenje. Pouk v okolici šole, kot obvezni del šolske prakse, bi prispeval k manj sedečemu načinu življenja, boljšemu zdravju in znanju naših učencev.
Tanja Vičič, OŠ Brinje Grosuplje
Kemija, verzi, rime in ritem
Strokovne pojme vsebine Ogljikovi hidrati pri kemiji lahko predstavimo v verzih. Rime in ritem lahko pomagajo pri pomnjenju. Ustvarjanje verzov iz teksta lahko smiselno poveže vsebine različnih predmetov. Učenje tako ponudi nov izziv in zabavo.
Margareta Obrovnik Hlačar, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje
Tabori: FIZ, POK, KEŽ in PFE
Tehniški dan: Elementi v periodnem sistemu
V 9. razredu izpeljemo tridnevni tabor, v katerem teoretično in eksperimentalno obdelamo dve vsebini iz učnega načrta: Toplota in notranja energija ter Elektrika. Poudarek je na eksperimentalnem in sodelovalnem učenju. Oblika dela je dobra, saj učenci strnjeno obravnavajo snov preko eksperimentov. Prostor izven šole omogoča lažjo organizacijo in bolj sproščeno vzdušje, kar dobro vpliva na delo učencev. Časovnih omejitev praktično ni, delo se prilagaja tempu učencev. Pokazala bom fotografije s tabora, urnik in učne liste.
V okviru izbirnih predmetov Poskusi v kemiji, Kemija v življenju in Projekti iz fizike in ekologije izpeljemo vikend tabor, katerega namen je razvijanje: eksperimentalnih veščin, matematičnih kompetenc, kompetenc digitalne pismenosti; ter sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujem jeziku, samostojno učenje in načrtovanje lastnih aktivnosti. Vodilna nit tabora je medpredmetno povezovanje (kemija, fizika, matematika, računalništvo, slovenščina, angleščina, likovni pouk) ter sodelovalno učenje in krepitev socialnih veščin. S pomočjo fotografij, filmov, vsebine programa, urnika in učnih listov bom približala delo na takšnem taboru.

TEACHMEET 2013 – razporeditev prispevkov (2. skupina), Modra dvorana
Moderatorja: Saša Kregar, Gorazd Fišer

Boštjan Ketiš, OŠ bratov Letonja, Šmartno ob Paki
Spoznavanje fizikalnih vsebin na naravoslovnem dnevu
V sedmem razredu devetletne osnovne šole izvajam naravoslovni dan s fizikalnimi vsebinami. Dan je sestavljen iz treh delov: plenarni poskusi in razdelitev v skupine, delo po skupinah in skupinski poskus. V prvem delu s pomočjo treh poskusov prikažem, kako napovemo hipotezo. Pri teh poskusih pokažem, da ni nujno, da hipotezo potrdimo – lahko jo tudi zavrnemo. Učenci s temi eksperimenti dobijo vpogled v eksperimentalno delo in v delo v skupini. S pomočjo takšnega pouka učenci spoznavajo zakonitosti eksperimentalnega dela na njim zanimiv način. Naučijo se pomena sistematičnega pristopa k eksperimentalnemu delo s pomočjo preprostih fizikalnih eksperimentov. Naučijo se tudi postavljanja hipotez in preizkušanje le-teh. Ta naravoslovni dan je tudi lep uvod v eksperimentalno delo pri pouku fizike, s katerim začnemo v osmem razredu.
Nada Brezovar, OŠ Ivana Skvarče Zagorje
Kako do finančne pismenosti učenca?
Povezovanje zgodovine kraja, teme letošnje samopostrežne malice, Krajevne skupnosti nekoč in danes. Obisk prebivalcev Zagorja, priprava jedi »brigadirmarš" v šolski kuhinji za malico, učenje pri pouku izbirnega predmeta SPH pod temo prehranske navade. Učenje pri pouku od lupljenja, do finančne pismenosti nakupa živil.
Nina Ličen Goričan, OŠ in vrtec Sveta Trojica
BUS na temo Zrak pri naravoslovju
Uspešna uporaba metode BUS (bralno učne strategije) - intervju v treh stopnjah, pri usvajanju znanja o zraku pri naravoslovju v 7. razredu.
Boris Kham, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana
Kako oceniti solarno konstanto in temperaturo na površju Sonca?
Toplotni tok s Sonca in temperatura na njegovem površju. V predstavitvi bom prikazal kako smo (dijaki) na Plečnikovem taboru s preprosto metodo ocenili solarno konstanto in temperaturo na površju Sonca. Pri tem pa smo uporabil Stefanov zakon o toplotnem toku črnega telesa. Dobili smo solidne rezultate.
Polonca Mežnar, OŠ Marije Vere Kamnik
Vikend šola za nadarjene
Predstavitev Vikend šole za nadarjene učence, kot primer medpredmetnega povezovanja; organizacija, vsebina, izvedba, vtisi.
Polona Bastič, OŠ Vojnik
Cenovna primerjava obroka šolske malice glede na vrsto in način pridelave živil
Šolska malica je pomemben dnevni obrok, saj predstavlja 10 do 15 % dnevnega vnosa energije oz. ustrezne količine vseh hranilnih snovi. Prav zaradi omenjenih podatkov je pomembno, katera živila jo sestavljajo in kakšen je način njihove pridelave. Šolska malica spada v zagotovljeni nacionalni program. Od leta 2010 natančneje ureja področje šolske prehrane Zakon o šolski prehrani. V zadnji spremembi omenjenega zakona navaja 24. člen določeno ceno šolske malice s strani ministra, pristojnega za področje šolstva. Ta je v šolskem letu 2012/13 znaša 0,80€. S pomočjo programa Excel smo naredili izračun cen za šestintrideset šolskih malic. Med seboj smo primerjali cene malic, sestavljenih iz konvencionalnih, lokalnih in ekoloških živil.
Anita Nose, Gimnazija Novo mesto
Pouk kemije in fizike v poletni šoli v naravi
Na naši šoli smo naredili kar nekaj sprememb pri pouku v športnih oddelkih programa splošne gimnazije. Predstavila bom eno izmed novosti, in sicer pouk kemije in fizike v poletni šoli v naravi v 1. letniku, s poudarkom na aktivnih oblikah pouka. Spregovorila bom o učnih ciljih, predvsem pa o načinih uresničevanja teh ciljev, s poudarkom na sodelovalnem delu, timskem poučevanju in aktivnih oblikah pouka ter velikem pomenu sprotne povratne informacije o napredku in uspehu za dijaka.
Borut Lazar in Anita Mencigar, Biotehniški center Naklo
Spremljanje procesa fotosinteze z vmesniki Vernier
Pri spoznavanju procesa fotosinteze opravimo poskus merjenja aktivnosti presnove posredno prek dokazovanja količine ogljikovega dioksida in kisika. Pri tem poskusu uporabimo kulturo mikroalg in vmesnike Vernier z ustreznimi senzorji. Učenci pri praktičnem delu uporabljajo termometre in štiri senzorje, za merjenje zračnega O2, zračnega CO2, raztopljenega kisika v vodi in senzor za merjenje pH (posredno merjenje raztopljenega CO2). Z učenci razpravljamo o razlikah količin plinov pri algah na svetlobi (intenzivna fotosinteza - več O2) in pri algah v temi (prevladuje celično dihanje - več CO2) ter o razlikah senzorjev in meritev, ki smo jih opravili v vodi in tistih v zraku.
Ana Logar, OŠ Metlika
Ali so vsi kisi enako močni?