11
UVOD
Interakcije med vrstniki v VIZ so mnogovrstne – od sodelovalnih in prijateljskih do konfliktnih
ali celo nasilnih. Pri tem je običajno dinamika v medvrstniški komunikaciji spreminjajoča in
pogosto prehaja iz ene v drugo obliko interakcije.
Kadar se odnosi med vrstniki zaostrijo in niso več sodelovalni, temveč
konfliktni
– kar je
vsakodnevni pojav – je priporočljivo, da nastale probleme rešujejo sami ali z medvrstniško
mediacijo (Prgič 2010) in zgolj po potrebi ob pomoči odraslih. Da bi bili vrstniki in zaposleni v
VIZ uspešni pri reševanju konfliktov z mediacijo, obstaja nekaj ključnih pogojev: med
vpletenimi v konflikt mora obstajati ravnovesje v moči, ne sme priti do zlorabe moči nad
šibkejšim subjektom in vsi vpleteni morajo želeti nastali konflikt rešiti ter biti pripravljeni na
kompromis. Tako vrstniki sami konstruktivno in odgovorno soustvarjajo pogoje za ponovno
vzpostavitev sodelovalnih in prijateljskih odnosov. Hkrati pa se učijo reševanja problemov,
aktivnega poslušanja drugih, empatije, iskanja kompromisov in strpne komunikacije (Lešnik
Mugnaioni in Klemenčič 2014, 39).
Kadar pa v medosebnih odnosih vrstnik uporabi oziroma zlorabi svojo osebno fizično,
psihološko, materialno, socialno … moč nad šibkejšim vrstnikom za dosego nekega svojega
cilja, govorimo o
nasilnem dejanju
, kjer se je ravnovesje v moči med vpletenimi porušilo in
kjer je prišlo do škodljive, destruktivne agresivnosti.
Ko gre za reševanje konfliktov in ko gre za obravnavo nasilja med vrstniki, še posebno, če je
šlo za dolgotrajno zlorabo moči in trpinčenje otroka, je potrebno različno ukrepati. Z
mediacijo, pogajanji, iskanjem kompromisa itd. ne smemo obravnavati dolgotrajnega in
načrtnega nasilja med vrstniki ali bullyinga (Prgič 2010, 47), saj bi žrtvam tako lahko naredili
dodatno škodo, jih ponovno viktimizirali.
Pri nasilnih dejanjih med vrstniki praviloma ločujemo med:
a.
posameznimi agresivnimi dejanji (na primer ob nekontrolirani, afektivni
agresivnosti) in
b.
sistematičnim, dolgotrajnim, načrtovanim nasiljem zoper vrstnika (na primer
ob instrumentalni agresivnosti, bullyingu).
Vzroki, motivi, dinamika, posledice in stopnja ogroženosti žrtve se pri različnih primerih
medvrstniškega nasilja praviloma razlikujejo in zato je vedno vsaj nekoliko drugačna tudi pot
njihove obravnave. Prav tako sta pot in način obravnave pogojena tudi s starostjo otrok,
predvsem, ko gre za obravnavo nasilja predšolskih otrok. Kljub temu pa lahko govorimo o
ključnih vidikih obravnave nasilja med vrstniki v VIZ, ki so postali »strokovni aksiomi« in ki jih
pri obravnavi nasilja moramo upoštevati.
