Delavnice
| Zap | | Naslov | Predmetno področje | Področje VIZ | Izvajalci | Opis |
| 1 | a | Matematične naloge iz preizkusov znanja TIMSS 2011: zasnova, razumevanje rezultatov, uporaba pri poučevanju in učenju | MA | II. VIO OŠ, III. VIO OŠ | Barbara Japelj Pavešič, PI | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja (TIMSS) omogoča, da nekatere naloge, ki so jih v okviru raziskave reševali učenci 4. in 8. razreda, postanejo javno dostopne in jih lahko učitelji uporabijo pri svojem delu v razredu. Namen dejavnice je, da na kratko opišemo nekatere matematične naloge (izhodišča nastanka nalog, njihove vsebinske karakteristike, kognitivne stopnje, sistem vrednotenja), udeležence naučimo, kako se berejo statistični rezultati po nalogah (katere statistike so na voljo, kako so bile izračunane, kaj jih omejuje - npr. zakaj ne obstajajo % pravilnih odgovorov na vsako nalogo po razredih) in odgovorimo na vprašanja udeležencev o branju in izračunih rezultatov. V delavnici se bomo osredinili predvsem na nekatere strategije za uporabo nalog pri poučevanju, uporabi v razredu, sledenju razumevanja učencev, pri doseganju večje bralne pismenosti in motivaciji za učenje. Posvetili se bomo področjem, ki se bodo izkazala za najšibkejša ali drugače izstopajoča v mednarodnih primerjavah.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: V delavnici se bodo udeleženci z aktivnim sodelovanjem seznanili z nalogamiTIMSS 11. Pri delu v skupinah jih bodo uporabili kot osnovo za razvijanje svojih nalog in problemskih situacij pri postavljanju učnih izzivov svojim učencem. |
| 1 | b | Od zaprtih k odprtim problemom | MA | II. VIO OŠ, III. VIO OŠ | Silva Kmetič in Mojca Suban Ambrož, ZRSŠ | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Reševanje besedilnih nalog je v slovenskem izobraževalnem matematičnem okolju pretežno način za uvajanje in utrjevanje matematičnih pojmov, manj pa za razvijanje procesov matematičnega mišljenja. V delavnici bodo učitelji preizkusili, kako to preseči - kako z odpiranjem matematičnih problemskih nalog pripraviti učence na reševanje realnih problemov, ki osmišljajo proces matematizacije. Pri ukvarjanju s tovrstnimi problemi lahko tudi z matematičnega vidika smiselno dopolnimo razvoj bralne pismenosti.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: V delavnici se bodo udeleženci preizkusili pri odpiranju matematičnih problemskih nalog z namenom razvijanja matematičnega mišljenja in osmišljanja proseca matematizacije. |
| 2 | a | Naravoslovne naloge iz preizkusov znanja TIMSS 2011: zasnova, razumevanje rezultatov, uporaba pri poučevanju in učenju | NA | II. VIO OŠ, II. VIO OŠ, III. VIO OŠ | Karmen Svetlik, PI | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja (TIMSS) omogoča, da nekatere naloge, ki so jih v okviru raziskave reševali učenci 4. in 8. razreda, postanejo javno dostopne in jih lahko učitelji uporabijo pri svojem delu v razredu. Namen dejavnice je, da na kratko opišemo nekatere naravoslovne naloge (izhodišča nastanka nalog, njihove vsebinske karakteristike, kognitivne stopnje, sistem vrednotenja), udeležence naučimo, kako se berejo statistični rezultati po nalogah (katere statistike so na voljo, kako so bile izračunane, kaj jih omejuje - npr. zakaj ne obstajajo % pravilnih odgovorov na vsako nalogo po razredih) in odgovorimo na vprašanja udeležencev o branju in izračunih rezultatov. V delavnici se bomo osredinili predvsem na nekatere strategije za uporabo nalog pri poučevanju, uporabi v razredu, sledenju razumevanja učencev, pri doseganju večje bralne pismenosti in motivaciji za učenje. Posvetili se bomo področjem, ki se bodo izkazala za najšibkejša ali drugače izstopajoča v mednarodnih primerjavah.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: V delavnici se bodo udeleženci z aktivnim sodelovanjem seznanili z nalogamiTIMSS 11. Pri delu v skupinah jih bodo uporabili kot osnovo za razvijanje svojih nalog in problemskih situacij pri postavljanju učnih izzivov svojim učencem. |
| 2 | b | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti pri naravoslovju | NA | II. VIO OŠ, II. VIO OŠ, III. VIO OŠ | Mariza Skvarč, Sandra Mršnik, Leonida Novak in Andreja Bačnik, ZRSŠ | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Cilj delavnice je osvetliti raznolike didaktične možnosti in priložnosti za razvijanje bralne pismenosti v okviru prednostnih dejavnosti pouka naravoslovnih predmetov, kot so eksperimentalno delo, reševanje problemskih nalog, učenje z raziskovanjem ter preizkusiti izbrane strategij učenja z različnimi vrstami besedil.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: V delavnici bodo udeleženci aktivno preizkušali in ovrednotili različne primere dejavnosti, nalog in strategij, ki ob doseganju ciljev predmetnega področja omogočajo tudi razvijanje bralne pismenosti. |
| 3 | a | Kako zagotoviti aktivnejše učenje pri pouku naravoslovnih predmetov? | NA | III. VIO OŠ, SŠ | Iztok Devetak, Vesna Ferk Savec, Saša A. Glažar, Katarina S. Wissiak Grm, PeF in NTF, UL | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Sodobni pristopi poučevanja in učenja kemije poudarjajo aktivnosti učenca, ki spodbujajo njihov interes in razvijajo sposobnosti reševanja avtentičnih problemov. Na osnovi strategij reševanja takih problemov pri učencih razvijamo sposobnosti odločanja v povezavi z naravoslovnimi situacijami na katere bodo naleteli kasneje v življenju. Učenci hkrati s tem razvijajo tudi naravoslovno pismenost, ki podpira razumevanje družbeno-naravoslovnega konteksta učnih vsebin in naravoslovno-raziskovalne pristope pomembne za vseživljenjsko učenje. Učni pristopi, ki razvijajo te učenčeve sposobnosti vključujejo različne metode in oblike dela, kot so sodelovalno učenje in sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: Na delavnici se bodo udeleženci z lastnimi dejavnostmi seznanili z dvema učnima pristopoma, ki v večji meri temeljita na samostojnem delu učencev, in sicer učni pristop uporabe e-učnih enot kemije ter vodeno aktivno učenje kemije (VAUK), ki vključuje tudi učenje kemije z raziskovanjem. |
| 3 | b | Razvijanje naravoslovnega razmišljanja ob preprostih poskusih | NA | III. VIO OŠ, SŠ | Mihael Gojkošek, Bor Gregorčič in Gorazd Planinšič, FMF UL | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Poskusi so nepogrešljivi del pouka naravoslovnih predmetov. S poskusi, ki jih izvajajo dijaki sami, lahko spodbujamo razvoj naravoslovnega razmišljanja in ustvarimo potrebo po znanju. S premišljenimi vprašanji in namigi lahko usmerjamo dijake, da z dodatnim eksperimentiranjem in razmisleki postopno gradijo usklajeno rešitev problema, ki je povezano z že usvojenim znanjem. Poskusov, ki so primerni za tak način dela pa ni lahko najti, še posebej, če želimo, da vključujejo predmete iz vsakdanjega življenja, kar poveča motivacijo dijakov.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: Udeleženci bodo na delavnici izvajali preproste poskuse iz osnovne fizike, pri katerih bodo uporabljali naprave kot sta mobilni telefon in računalniški zaslon na tekoče kristale. |
| 4 | a | Učenje z raziskovanjem v predšolskem obdobju in v prvem triletju osnovne šole | NA | vrtec, I. VIO OŠ | Dušan Krnel, PeF, UL | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Na delavnici bodo predstavljeni primeri učenja z raziskovanjem (Inqury Based Science Learning) za mlajše. Na konkretnih primerih bo predstavljeno, kako oblikovati raziskovalno vprašanje, kako načrtovati raziskavo, kako opozarjati na pošteno opravljene poskuse (fair testing) in kako sporočati rezultate raziskave. Primeri bodo izbrani iz kurikula za vrtce oz. iz kurikula za spoznavanje okolja.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: aktivno sodelovanje, delo v skupinah |
| 4 | b | Kako preseči naivne predstave v naravoslovju | NA | vrtec, I. VIO OŠ | Claudio Battelli, ZRSŠ | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Dandanes je naše življenje vse bolj odtujeno od narave. Nimamo več neposrednega stika z naravo in živi svet spoznavamo le s pomočjo literature, posnetkov in ostalih virov. Ravno zato je zelo pomembno, da so lastnosti živih bitij in vse zakonitosti, ki veljajo v živem svetu, pravilno predstavljene. Na žalost pa opažamo, da se pogosto preveč poenostavlja določene pojme ali se jih celo napačno razlaga. To pa lahko privede do nepravilne predstave o naravi. Spoznanja o naravi so pogosto enostranska in preveč subjektivna. V napačnih miselnih zvezah in s stereotipnimi razlagami jih nato prenašamo tudi na otroke. Vsebina delavnice je usmerjena v problematiko napačne razlage naravnih pojavov. Konkretni primeri, povzeti po različnih virih, bodo prikazali, kako in zakaj se oblikujejo napačne predstave o razvojnosti živih bitjih. Izbrani primeri bodo izhodišče za obravnavo dveh ključnih vprašanj, in sicer:
1. kaj je vzrok za spreminjanje organizmov,
2. zakaj se lastnosti organizmov kažejo pretežno kot smotrne, kot bi bile namensko ustvarjene za opravljanje določene funkcije.
Pogosto so v učbenikih odgovori na omenjeni vprašanji preveč idealistično obarvani, polni antropocentrizmov in antropomorfizmov, kar predstavlja enega od temeljnih vzrokov napačnega oblikovanja otrokovih predstav o naravi, zlasti pa o razvojnosti živih bitij.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: Aktivno sodelovanje v razpravi, izpostavljanje odprtih vprašanj in izkušenj v kontekstu konkretnih situacij pri pouku, delo v skupinah. Zaželeno je, da imajo učitelji s seboj učbenike za I., II. (SPO, NiT) in III. triado (NARA in BIO). |
| 5 | a | Kako do kakovostnejšega znanja učencev z analizo dosežkov NPZ? | MA | I. VIO OŠ, II. VIO OŠ, III. VIO OŠ | Gašper Cankar, Erika Semen, Državni izpitni center | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Državni izpitni center šolam pošilja osnovne analize dosežkov Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), na podlagi katerih šole interpretirajo svoje dosežke. Smernice za analizo dosežkov, ki jih posreduje Ric, izkoriščajo le del podatkov, ki so šolam na voljo. V delavnici bi se učitelji najprej seznanili z interpretacijami posredovanih analiz, nato pa bi praktično preizkusili uporabo podatkov za posameznega učenca in poskusili uporabiti dobljene informacije za delo v razredu.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: Delo s pripravljenim gradivom (analize NPZ) in razprava v skupini. |
| 5 | b | Od besedilnih nalog do modeliranja pri pouku matematike | MA | I. VIO OŠ, II. VIO OŠ, III. VIO OŠ | Zlatan Magajna, PeF, UL, Jožef Senekovič | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Uporabna naloga - nekdanji izraz za besedilno nalogo - nakazuje zamišljeni namen besedilnih nalog pri pouku matematike: povezovanje matematičnega znanja z izkušnjami učencev, predvsem v smislu uporabe znanja. Vendar je v didaktični teoriji že nekaj časa znano, da klasične besedilne naloge v resnici pogosto predstavljajo pregrado med matematičnim znanjem otrok in njihovimi izvenšolskimi izkušnjami. V delavnici bomo ponazorili nekaj tehnik preseganja vrzeli med šolsko matematiko in izvenšolskim doživljanjem učencev. Te tehnike segajo od oblikovanja besedilnih nalog in njihovega vrednotenja, od vnašanja elementov avtentičnosti do preprostih elementov matematičnega modeliranja, kot se uvaja v osnovnošolski matematični kurikulum. |
| 6 | a | Prepoznavanje učnih težav ter ukrepi pomoči učencem z učnimi težavami pri matematiki v osnovni šoli | MA | I. VIO OŠ, II. VIO OŠ, III. VIO OŠ | Mateja Sirnik, Vesna Vršič, Amalija Žakelj, ZRSŠ, Alenka Spasovski, Jana Pečaver, Mojca Kavčič, Zdenka Mahnič, Marjeta Ferkolj Smolič, OŠ Grm, Alenka Živic, OŠ Venclja Perka Domžale | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Na uspešnost učencev pri doseganju pričakovanih dosežkov poleg zunanjih dejavnikov, kot so kakovost učenčevega življenja, spodbudno ali nespodbudno okolje iz katerega prihajajo, intelektualne sposobnosti posameznika, vplivajo tudi šolski dejavniki. Za učence z učnimi težavami je odločilnega pomena pravočasno odkrivanje in prepoznavanje učnih težav ter ustrezni ukrepi pomoči, ki so jih učenci deležni. Udeleženci bodo na delavnici, na izbranih primerih iz prakse, spoznali pristope pri prepoznavanju učnih težav ter strategije in ukrepe pomoči učencem z učnimi težavami pri matematiki (uporaba didaktičnega materiala, metode dela, organizacija dela, pogovor in sodelovanje …).
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: Sodelovanje v razpravi in preizkušanje predstavljenih didaktičnih pripomočkov. Oblikovanje smernic za učinkovito učenje in poučevanje učencev z učnimi težavami pri matematiki. |
| 6 | b | Diferenciacija in individualizacija dela z nadarjenimi učenci pri matematiki | MA | I. VIO OŠ, II. VIO OŠ, III. VIO OŠ | Majda Vehovec, OŠ Šenčur pri Kranju | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Namen delavnice je predstavitev raziskave o delu z nadarjenimi učenci na slovenskih šolah (raziskava je nastala v okviru magistrskega dela) ter predstavitev načinov dela z nadarjenimi učenci. V praktičnem delu delavnice bodo udeleženci v manjših skupinah razpravljali o primerih dobre prakse – organizacija ter oblike dela z nadarjenimi učenci.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: Udeleženci delavnice bodo v okviru delavnice izdelali smernice za sestavljanje zahtevnejših matematičnih nalog, iz poročil posameznih skupin bomo oblikovali zbirnik; predstavili bodo različne oblike in metode dela z nadarjenimi učenci. |
| 7 | a | Trajnostni razvoj – kroskurikularna tema v posodobljenih učnih načrtih | NA | II. VIO OŠ, III. VIO OŠ, SŠ | Simona Slavič Kumer, Bernarda Moravec, ZRSŠ | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) pomembno prispeva k celovitemu znanju, saj ne zajema le področij varovanja narave ampak vključuje tudi področja kulturne raznolikosti, trajnostne potrošnje, spoštovanja občečloveških vrednot, zdrav življenjski slog, aktivno državljanstvo … Kot kroskurikularna tema v posodobljenih UN ima osrednjo vlogo v pridobivanju znanj in razvoju temeljnih kompetenc. V delavnici bodo udeležencem predstavljene različne metode poučevanja in učenja za TR pri pouku različnih predmetov. Poudarjena bo aktivna vloga učenca in možne povezave med šolo in drugimi deležniki v okolju. Prikazano bo, kako je mogoče cilje TR prepletati s cilji UN posameznih predmetov, ne le v okviru projektnih, naravoslovnih ali tehniških dni, temveč jih vključevati v pouk in jih dosegati s skrbnim medpredmetnim načrtovanjem.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: Udeleženci bodo na podlagi analize različnih nalog, ki vključujejo področja VITR, načrtovali pouk, ki bo temeljil na medpredmetnem povezovanju in aktivnosti učencev. Delo bo potekalo po skupinah. |
| 7 | b | Dotik za domači stik | NA | II. VIO OŠ, III. VIO OŠ, SŠ | Ana Bordjan, Matija Hreščak, ZOO | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Namen delavnice je preko izkustva prikazati učiteljem možna orodja za uporabo izkustvenega učenja pri tematiki kmetije in izvora hrane. Otroci v mestih so odtujeni od narave in izvora hrane, zato je pomembna naloga učiteljev in tudi živalskega vrta, da otrokom približamo živali in živalske proizvode, ki predstavljajo pomemben del naše prehrane. V Sloveniji imamo 11 avtohtonih pasem domačih živali, ki so bile v daljni preteklosti posebno izbrane in selekcionirane s strani živinorejcev, da so bile prilagojene na specifične razmere slovenskega prostora. Tako imamo v Sloveniji 4 avtohtone pasme ovc, drežniško kozo, govedo ciko, krško-poljske prašiče, štajerska kokoš, 3 pasme avtohtonih konj. Avtohtone pasme so bolj prilagojene na naš prostor, odpornejše na parazite in bolezni, poleg tega pa so soustvarile kulturno krajino, ki je danes ponos Slovenije. Naše pasme prav tako predstavljajo t.i. varno hrano, saj ni prisotnega nobenega genskega inženiringa. Zakaj in kako so bile te živali pomembne včasih in zakaj jih je pomembno ohranjati danes, je osnovna tema delavnice. Predstavili bomo načine, kako se lahko učitelji povežejo z bližnjimi kmetijami ali obiščejo živalski vrt s tematiko kmetije in izvora hrane in tako omogočijo otrokom dotik za domači stik.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: Delo v skupinah, izkustveno učenje (delo z materiali), video material, delo z medmrežjem in podatkovno bazo (e-materiali na temo kmetije, e-baza kmetij, ZOO Ljubljana) |
| 8 | a | Nekatere možnosti medpredmetnega povezovanja NAMA | NA | III. VIO OŠ, SŠ | Milenko Stiplovšek, Anita Poberžnik, Sonja Rajh, ZRSŠ | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Medpredmetne in kurikularne povezave ter timsko poučevanje so zelo pomembni elementi razvoja sodobne šole. Razvijanje didaktično osmišljenih medpredmetnih povezav je eden izmed pomembnih ciljev posodobitve pouka v slovenskih šolah. Fizika in kemija sta naravoslovni znanosti, ki proučujeta mnoge iste procese v naravi in tudi lastnosti snovi. Oba učna načrta za fiziko in kemijo vključujeta nekatere iste vsebine, a jih obravnavata z različnimi modeli in uporabljata večkrat drugačne didaktični pristope. Oba predmeta pri pouku razvijata naravoslovno pismenost učencev /dijakov v najširšem pomenu besede. V delavnici želimo predstaviti pomen ciljno načrtovanega medpredmetnega povezovanja med kemijo in fiziko za bolj osmišljeno razumevanja pri učencih/dijakih in za učinkovitejše delo učiteljev.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: Udeleženci bodo v manjši skupinah razmišljali o prednostih in ovirah povezovanja, kot učeči bodo izvajali medpredmetno zasnovane eksperimentalne aktivnosti podprte z uporabo IKT, na osnovi UN za naravoslovne predmete in matematiko bodo ciljno iskali in načrtovali možne medpredmetne povezave. |
| 8 | b | Raziskovanje encimske aktivnosti | NA | III. VIO OŠ, SŠ | Iztok Tomažič, BF, UL | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Vaja na delavnici bo predstavljena na dveh nivojih in sicer za učence tretje triade osnovne šole ter za dijake srednjih šol. Z vsako prenovo učnih načrtov naravoslovja in biologije se v slednje vključuje vedno več abstraktnih vsebin, ki so učencem nemalokrat predstavljene na (pre)visokem nivoju. Učenje o zgradbi organizmov je za učence večinoma zanimivo in nezahtevno. Težave pa se pojavijo, ko se pričnejo učiti o procesih, ki potekajo v organizmih. Za razumevanje bioloških procesov je potrebno tudi predznanje kemije, fizike in matematike. Delavnica Raziskovanje encimske aktivnosti je zasnovana tako, da povezuje različna naravoslovna področja in matematiko. Na delovanje encimov vplivajo različni dejavniki, npr. temperatura, pH, koncentracija encima, koncentracija substrata... Na delavnici bo predstavljen način izvedbe eksperimentalnega dela, ki sledi smernicam raziskovalnega pouka. Učenci se pri takem delu urijo v načrtovanju poskusa in določanju spremenljivk poskusa, risanju in interpretaciji grafov, oblikovanju zaključkov, medsebojni komunikaciji in poročanju.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: udeleženci samostojno načrtujejo, izvedejo in evalvirajo izbrani eksperiment |
| 9 | a | Raznolika in smiselna uporaba IKT pri NAMA (Merjenje odrivne moči s tehnologijo ali brez nje) | NA MA | II. VIO OŠ, III. VIO OŠ | Samo Božič, Amela Sambolić Beganović in Nives Markun Puhan, ZRSŠ | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Učitelji naravoslovnih predmetov in matematike bodo v vlogi učencev postavljeni pred izziv (preprosta gibalna naloga), preko katerega bo predstavljen primer medpredmetnega povezovanja in smiselne umestitve oziroma uporabe različnih i-naprav. Udeleženci bodo skozi različne medpredmetne aktivnosti spoznavali možnosti za raznoliko uporabo IKT naprav (i-tabla, ultrazvočni slednik, mobilne naprave in grafična računala) ter razpravljali o njihovi smiselni uporabi pri pouku naravoslovnih predmetov in matematike. V delavnici bo poudarjena, izpostavljena ter osmišljena dodana vrednost prepletanja procesnih in vsebinskih ciljev.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: Aktivno sodelovanje udeležencev od diagnosticiranja odrivne moči nog, kar bo uporabljeno kot izhodišče za razmišljanje o vsebini in intenzivnosti (čas in obremenitev) vadbe za razvijanje odrivne moči nog, do merjenja mase in razdalje, zapisovanja vrednosti količin, računalniških zajemov - meritev časa, lege telesa, hitrost itd., risanja grafov, računanja odrivne moči nog, opazovanja ohranitev mehanske energije ter do komuniciranja v matematičnem jeziku (branje in interpretacija grafov), utemeljevanja in kritičnega vrednotenja pridobljenih podatkov (vrednosti x in y dobijo realen pomen). |
| 9 | b | Miti in legende o domačih nalogah | NA MA | II. VIO OŠ, III. VIO OŠ | Urška Lun in Andreja Verbinc, učiteljici matematike OŠ Oskarja Kovačiča | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE:
Danes je ful bedno,
je rekel in vrgel torbo vkraj
in ni se mu zdelo vredno reči,
kako in zakaj kuha tako mulasto mulo. (T. Pavček: Nova faca)
Učitelji pravimo, da učenci ne delajo domačih nalog, starši tožijo, da so otroci preobremenjeni. Učitelji smo pogosto v situaciji, ko razmišljamo ali so domače naloge sploh smiselne. Koliko časa pa v resnici slovenski učenci porabijo za pisanje domačih nalog? Kakšne so primerjave z drugimi državami? In zakaj je dobro, da učence navajamo na redno domače delo? Kako naj bodo naloge sestavljene? Kaj pa če učenec ne opravlja domačih nalog, kako ga prepričati? Na delavnici bomo poskušali opredeliti »fenomen« domačih nalog in naše izkušnje podpreti oz. soočiti z rezultati mednarodne raziskave znanja učencev na področju matematike in naravoslovja TIMSS.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: sodelovanje v razpravi, izpostavljanje odprtih vprašanj in izkušenj, interpretacija/prenos rezultatov TIMSS v kontekstu konkretnih situacij pri pouku, oblikovanje smernic za učinkovite pristope k pripravi in delu z učenci skozi domače naloge. |
| 10 | a | Diferenciacija pri naravoslovnih predmetih | NA | I. VIO OŠ, II. VIO OŠ, III. VIO OŠ, SŠ | Saša Kregar, ZRSŠ in Katja Stopar, Gimnazija Ravne na Koroškem | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: V delavnici bomo prediskutirali vidike in načine diferenciacije pri naravoslovnih predmetih s poudarkom na diferenciaciji pri eksperimentalnem, terenskem oz. praktičnem delu in diferenciaciji pri navodilih za izvajanje eksperimentalnega dela, tudi v povezavi z bralno pismenostjo.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: Udeleženci bodo v skupinah analizirali primere različnih pristopov k diferenciaciji pouka naravoslovnih predmetov. Na podlagi analize teh primerov bodo načrtovali pouk tako, da bodo predvideli ustrezno diferenciacijo dela v razredu in hkrati zagotovili, da bo pouk vsem učencev omogočil, da dosežejo cilje in standarde znanja v okviru veljavnega učnega načrta. |
| 10 | b | Učne težave na področju naravoslovja | NA | I. VIO OŠ, II. VIO OŠ, III. VIO OŠ, SŠ | Marija Kavkler, PeF, UL | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Naravoslovje je eden od ključnih predmetov, ki ima vseživljenjski pomen za posameznika z učnimi težavami, saj mu omogoča večjo učinkovitost v okolju, razvoj kritičnega in objektivnega mišljenja, razvoj praktičnih in naravoslovnih veščin, večjo motiviranost za učenje ter zato tudi večje izobrazbene in zaposlitvene možnosti. Pri vseh učencih in dijakih, posebno pa še pri učencih in dijakih z učnimi težavami, dosežemo optimalni razvoj potencialov na področju naravoslovja z upoštevanjem njihovih značilnosti in potreb, učinkovitejših principov poučevanja, kontinuuma učnih težav ter ustreznih prilagoditev v procesu poučevanja in učenja naravoslovja. Vse to nam omogoča implementacija več-stopenjskega modela pomoči in podpore, ki vključuje odkrivanje in ocenjevanje, timsko sodelovanje in učinkovito poučevanje ter obravnavo učencev in dijakov. Namen delavncie je, da udeleženci spoznajo značilnosti in potrebe učencev in dijakov z učnimi težavami na področju naravoslovja, možnosti organizacije učinkovitejšega procesa poučevanja in učenja ter različne oblike pomoči in podpore.
DEJAVNOST UDELEŽENCEV: Načrtovanje prilagajanja učnega okolja potrebam učencev in dijakov z učnimi težavami na področju naravoslovja. |
| 11 | a | Naravoslovne dejavnosti v naravnem okolju | NA | vrtec, I. VIO OŠ, II. VIO OŠ | Irena Brajkovič, Simona Žibert Menart, Mirjana Jesenek Mori, CŠOD | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: Razne dejavnosti na prostem in šola v naravi, ki je od leta 2011 dalje del obveznega programa osnovne šole, omogočajo učitelju obogatiti naravoslovni pouk in celostno razvijati otrokovo razumevanje ter občutenje narave, pri čemer upošteva njegovo starost in zmožnosti. V delavnici želimo usposobiti in navdušiti udeležence za delo v naravnem okolju. Predstavili bomo medpredmetno povezovanje naravoslovja, družboslovja in umetnosti, doživljajski pouk s poudarkom na novih idejah, poskuse, didaktične igre in razne pristope za delo na terenu.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: Skozi praktične primere bodo preizkusili metode dela pouka na prostem ter nadgradili znanje o procesih poučevanja v naravi (načrtovanje, izvajanje, prilagajanje, spremljanje, usmerjanje, evalviranje). |
| 11 | b | Vzgoja za odgovoren odnos do narave skozi izkušenjsko učenje | NA | vrtec, I. VIO OŠ, II. VIO OŠ | Irena Furlan, ZOO | VSEBINSKA IZHODIŠČA IN NAMEN DELAVNICE: V delavnici bomo pokazali, kako se preko stika z živalijo učimo živali spoštovati, opazovati in prepoznati njihovo govorico. Kako pomagamo odpraviti morebitne predsodke do živali. Zastavljali bomo problemska vprašanja, zlasti pri opazovanju živali pri dejavnosti (hoja, hranjenje, spreminjanje barve in oblike). Tako učenci lahko sami sklepajo na zakonitosti in začutijo, da so živali živa bitja, ki zaznavajo, čutijo in se tudi bojijo. Učijo se komunikacije z živalmi in kako se jim približati. Učenci izvedo, kako lahko spremenijo sebe, da jih živali sprejmejo in se jih ne bojijo.
DEJAVNOSTI UDELEŽENCEV: Skozi osebno izkušnjo spoznati nekatere živali in živalske materiale. |
| 12 | a | DELAVNICA ODPADE!
Using basic instruction in languages and math/sciences to help small children grow up as responsible citizens in a globalized world | NA MA | vrtec, I. VIO OŠ, II. VIO OŠ, III. VIO OŠ, SŠ | Bruno della Chiesa, Harvard University, ZDA | Delavnico bo vodil vabljeni tuji predavatelj Bruno della Chiesa, potekala bo v angleškem jeziku |
|
|
|
