Nacionalna konferenca

Socialna in državljanska odgovornost

Brdo pri Kranju
10. oktober 2013

Napoved predavanj

Plenarna predavanja:

dr. Erik Amnå, Univerza Ørebro, Švedska

Mlado državljanstvo – med odgovornostjo in svobodo

Na predavanju bomo najprej spoznali dva tekmujoča pogleda na sodobno mladino in njeno vpetost v politične in družbene zadeve. S tretjim pogledom bomo odstrli več odtenkov med črno in belo ter poudarili raznolikost, potenciale, pa tudi izzive, ki zaznamujejo družbeni angažma mladih. Na koncu bomo razpravljali o izzivih državljanske vzgoje.

dr. Marjan Šimenc, UL FF

Državljanska vzgoja in evalvacija

Področje državljanska vzgoja že dve desetletji doživlja pravi preporod, ki se kaže tudi v živahnosti debat o njegovi vsebini in obsegu. Evalvacija državljanske vzgoje je bistveno odvisna od konceptualizacije področja. Predstavitev bo izhajalo iz teze B. Cricka, da mora »vsaka državljanska vzgoja vsebovati vrednote in vednost, pa tudi spretnosti, ki izhajajo iz zgodnje izkušnje diskusije in debate.« Nadaljevalo bo s pogledom C. Leleux, da je državljanska vzgoja bistveno povezana s trojico avtonomija-sodelovanje-participacija, in jo povezala z analizami J. Westheimerja, ki dokazujejo, da razlike v opredelitvah državljanske vzgoje izhajajo iz različnih koncepcij dobrega državljana: osebno odgovornega državljana-v skupnosti angažiranega državljana-državljana, ki se zavzema za pravično urejeno družbo. Teza predavanja je, da področja državljanske vzgoje zahteva dobro poznavanje družbenega in političnega, pa tudi kritično mišljenje, narativno imaginacijo in raziskovanje lastnega življenja (Sokrat) – se pravi dobro humanistično izobrazbo. Del izzivov pri evalvaciji, vrednotenju in ocenjevanju pri državljanski vzgoji izhajajo tako iz strukturiranosti področja vrednotenja, pomemben del pa je povezan s kompleksnostjo ciljev preverjanja in ocenjevanja znanja, pa tudi s specifično umestitvijo državljanske vzgoje v šolski kurikul.

Uvodna predavanja v tematskih stezah

1.        Tematska steza: Pouk in dejavnosti državljanske vzgoje (moderatorka: mag. Pavla Karba, ZRSŠ)

mag. Erika Rustja, MIZŠ

Državljanska vzgoja: cilji, vsebina in didaktični pristopi

Cilji državljanske vzgoje so se – tudi zaradi mednarodnih primerjav, kakršna je Eurydicejeva – z leti razdelili v štiri glavne skupine, kot so razvijanje politične pismenosti; usvojitev kritičnega mišljenja in analitičnih spretnosti; razvijanje določenih vrednost odnosov in ravnanja ter spodbujanje aktivne participacije in udejstvovanja na ravni šole in skupnosti. Takšna opredelitev presega zgolj predmetni pristop, denimo v Sloveniji domovinska in državljanska kultura ter etika v 7. in 8. razredu v osnovni šoli. Take cilje lahko uresničujemo na kateri koli stopnji izobraževanja. Tudi vsebine, tesni povezane s cilji so take, da jih je mogoče vključiti lahko v vrtec, osnovnošolsko ali srednješolsko izobraževanje. Zastavlja pa se vprašanje, ali se lahko državljanska vzgoja z vsemi cilji vred, res kakovostno vzgaja in izobražuje na vseh ravneh? Kateri so načini/pristopi za tako vzgojo in izobraževanja? Ali je potrebno v Sloveniji na področju državljanske vzgoje možno narediti premike, spremembe?

2.        Tematska steza: Oblike participacije v vzgoji in izobraževanju (moderatorka: dr. Sonja Rutar, UP Pef in PEI)

dr. Robi Kroflič, UL FF

Pripoznanje zmožnega otroka in ontološki angažma v dialogu - pogoj participacije in vzgoje za aktivno državljanstvo

Čeprav je participacija otroka v vzgoji splošno sprejeto geslo sodobne pedagogike, teoretske analize razkrivajo, da se resnična participacija otrok v vrtcu in šoli odvija zelo redko. V prispevku želim predstaviti dva koncepta, ki sta pogoj za uveljavitev resnične participacije. Prvi je pripoznanje otroka kot zmožnega bitja (Malaguzzi, Moss), drugi pa zagotovitev ontološkega angažmaja otroka v vzgojni interakciji (Bahtin, Matusov). Uveljavitev obeh konceptov v vzgoji bom ilustriral s konkretnimi primeri vzgojnih praks, ki so nastale ob uvajanju celovitega induktivnega vzgojnega pristopa v Vrtcu Vodmat, Ljubljana, Slovenija.

3.        Tematska steza: Vključujoča vzgoja in izobraževanje (moderatorka: dr. Natalija Vrečer, ACS)

izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin, ZRC SAZU

Vključujoča šola na primeru medkulturnih odnosov kot aktivnega državljanstva

Koncept vključujoče šole se spopada z izzivi, kako zagotoviti enakost v raznolikosti. Sega na široko področje družbenih odnosov, ki se pletejo skozi šolo kot družbeno inštitucijo. Eno od pomembnih področji je prav gotovo etnična raznolikost in izziv, ki se z njo postavi pred nas: etnična stratifikacija versus medkulturni dialog oziroma medkulturni odnosi. V javnih šolah in šolah, ki so večinsko zavezane izvajanju javnega izobraževalnega programa, se topika povezuje z razmisleki o aktivnem državljanstvu. Novum pri tem pa je misliti medkulturne odnose kot aktivno državljanstvo.

Za razmislek o medkulturnih odnosih kot aktivnem državljanstvu je potrebno najprej ločeno opredeliti pomen osnovnih dveh kategorij, to sta medkulturni odnosi in aktivno državljanstvo. Konceptualizacija kategorij v različnih teoretskih in političnih kategorijah ter konkretna zgodovinska kontekstualizacija pokažeta mnoštvo rab in praktičnih različic pri obeh kategorijah. Še večja je pestrost, ko pod drobnogled vzamemo konkretno realnost. Osnovno vprašanje, ki se skriva že za naslovom prispevka pa je, ali obstaja situacija, ko se obe kategoriji srečata. Ali najdemo situacijo, ko sta kategoriji vzajemno posredovani, ko sta soodvisni in se vzajemno definirata? Če najdemo omenjeno situacijo, nas v nadaljevanju zanima, kakšna je in kakšni so pogoji, ki bi to omogočili?

4.        Tematska steza: Glokalno (moderator: dr. Marinko Banjac, UL FDV)

 Mag. Marja Medved in Mag. Andreja Lenc, CMEPIUS

Učinki mednarodnega sodelovanja in mobilnosti na izobraževalne organizacije in udeležence

V evalvacijski študiji, ki jo je CMEPIUS izvedel spomladi 2013, smo ugotavljali vplive sodelovanja v dejavnostih programa Vseživljenjsko učenje (VŽU) na delovanje šol, učiteljev in učencev, ki smo jih presojali z vidika nacionalnih prioritet v zvezi z razvojem šolstva v Sloveniji.

Program VŽU skuša s spodbujanjem mednarodnega sodelovanja med šolami prispevati k razvoju kapacitete šole pa tudi k razvijanju zmožnosti in naravnanosti učiteljev in učencev, kar pripomore k uvajanju sprememb skladnih s cilji prenove slovenskega šolstva. Usmeritev programa in vključevanje evropske dimenzije v vzgojo in izobraževanje prispeva k razvijanju ključnih znanj in veščin (generičnih, vseživljenjskih), razvijanju funkcionalne pismenosti, povezanost in profesionalizacijo šolskega kolektiva, inovativno vodenje šol - vse to je skladno s cilji prenove šolstva, ki smo si jih zadali v Sloveniji. Kar je še pomembneje, poudarjena so tista področja, za katera so različne spremljave in evalvacije, ki smo jih izvedli pri nas, pokazale, da so problematična in da jih ne znamo uspešno uvajati v naš izobraževalni prostor.