Izziv, s katerim smo se soočali v času projekta, je posodobitev pouka glede na vsebinske in didaktične novosti strok.

Proces posodabljanja in uvajanja novosti v pouk je tekel prek mreže 32 predmetno razvojnih skupin, katerih člani so svetovalci Zavoda RS za šolstvo, univerzitetni profesorji, učitelji osnovnih šol in gimnazij ter mentorski učitelji in sodelujoči učitelji, skupaj več kot 450 strokovnjakov različnih vzgojno-izobraževalnih ustanov s področja šolstva.

Izhajajoč iz ciljev sodobne šole in posodobljenih učnih načrtov, ki so usmerjeni v razvijanje učenčevih in dijakovih zmožnosti, smo z učitelji in šolami razvijali modele pouka, ki presegajo tradicionalno pojmovanje učenja in poučevanja, vloge učencev oz. dijakov in učiteljev.

Osrednji namen sklopa Posodobitev pouka na osnovnih šolah in gimnazijah je uvajanje posodobljenih programskih elementov, konceptov poučevanja in učenja, spremljanja preverjanja in ocenjevanja v šolsko prakso ter ob tem spodbujanje in poglabljanje nadaljnjega razvoja kurikula (učnih načrtov) in kurikularnega procesa (pouka) na področju osnovne šole in gimnazije. Cilji sklopa so usmerjeni v horizontalno in vertikalno povezovanje.

V osnovni šoli smo glede na to, da je bila posodobitev učnih načrtov usmerjena v posodobitev ciljev in vsebin, opredelitev standardov znanj, obveznih in izbirnih vsebin, medpredmetno povezovanje idr., dejavnosti v okviru posodabljanja namenili uvajanju, razvoju in spremljanju učnih praks, ki le-to odražajo.

Temeljni cilji na področju posodabljanja kurikularnega procesa v gimnaziji se z vidika nadaljnjega uvajanja posodobljenih učnih načrtov v pouk kažejo predvsem v naslednjih elementih:

• koncept celostnega učenja in poučevanja (razvijanje modelov in pristopov učenja in poučevanja, razvijanje kompleksnih znanj, modeli preverjanja in ocenjevanja kompleksnih znanj, razvojno spremljanje učnih dosežkov dijakov),
• na učenca usmerjen pouk (razvijanje modelov in pristopov na učenca usmerjenega učenja in poučevanja – aktivno učenje in poučevanje),
• razvijanje reflektivne vloge učitelja v procesu pouka (na osnovi spoznanj t. i. »učenjske paradigme« smo skupaj z učitelji načrtovali in izvajali dejavnosti).

Cilje projekta smo uresničevali z različnimi aktivnostmi. Posebna pozornost je bila namenjena:

• izobraževanju učiteljev,
• razvoju in uporabi didaktičnih gradiv,
• spremljanju učnega procesa in
• podpori učiteljem in šolam pri načrtovanju in izvajanju posodabljanja procesa pouka.

Na zaključni konferenci bomo v okviru sklopa Posodobitev pouka na osnovnih šolah in gimnazijah predstavili delo in rezultate predmetno razvojnih skupin, primere pedagoške prakse, rezultate spremljave uvajanja posodobljenih učnih načrtov v gimnazijsko prakso ter nekatere priročnike in konceptualno zasnovo zbirk »Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi« ter »Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi«. Spregovorili bomo tudi o posodabljanju pouka v šoli kot izzivu za prihodnost.