domov

SLO

ZALOŽBA   vozicek

Raziskava o obremenjenosti učenk in učencev

Ljubljana, 21.05.2019

V raziskavi, ki jo je izvedel Zavod RS za šolstvo, je sodelovalo 8316 učencev iz 269 osnovnih šol, od tega 4055 fantov in 4261 deklet oz. 4293 šestošolk in šestošolcev ter 3798 osmošolk in osmošolcev (za 225 učenk in učencev podatek o razredu, ki ga obiskuje, manjka). V raziskavo so bile vključene vse regije (oziroma območne enote Zavoda RS za šolstvo).

Videoposnetek novinarske konference.

Povzetek poročila o raziskavi (dr. Tanja Rupnik Vec, dr. Branko Slivar)

Temeljni namen študije je bil raziskati razširjenost doživljanja stresa (občutka obremenjenosti) pri učenkah in učencih v šestem in v osmem razredu osnovne šole. Oblikovali smo več raziskovalnih vprašanj, namreč, kako močni so subjektivni občutki obremenjenosti (stresa) pri šestošolcih in osmošolcih, kako pogosto so, po lastni presoji,  izpostavljeni stresorjem, kako pogosto doživljajo znake stresa ter v čem se učenci, ki doživljajo močnejši stres, razlikujejo od učencev, ki doživljajo zgolj šibek stres. Poleg vprašanj incidence stresa in stresnega odziva so nas zanimale tudi nekatere povezave med spremenljivkami, npr. v kolikšni meri izpostavljenost stresorjem vpliva na subjektivni občutek stresa ter kako subjektivni občutek stresa vpliva na znake stresa.

Za namene zbiranja podatkov smo uporabili tri lestvice: lestvico doživljanja šolskega stresa (sestavljena iz petnajstih postavk), lestvico izpostavljenosti stresorjem (sestavljena iz dvaintridesetih postavk) in lestvico odzivov na stres (sestavljena iz enaindvajsetih postavk). Vključili smo tudi nekaj dodatnih vprašanj, ki so se nanašala na značilnosti učencev, domnevno povezane s šolskim stresom (zaznavo pričakovanj staršev glede dosežene izobrazbe, lastne izobrazbene ambicije, občutek nadzora nad učnimi dosežki, izraba časa v popoldanskem času itd.).

Z lestvico doživljanja šolskega stresa smo ugotavljali, kako močno učenke in učenci doživljajo stres, vezan na šolo in šolsko delo. Ta lestvica vključuje 4 pod-lestvice: Pouk in delo za šolo, Dejavnosti izven pouka, Pričakovanja staršev in Odnosi v šoli. Rezultati kažejo, da na celotni lestvici doživljanja stresa učenci v povprečju dosegajo nižje vrednosti (tj. 37,54 točk) od pričakovane vrednosti (tj. 45 točk oz. vrednost, ki predstavlja srednjo jakost stresa) (Učenec lahko na celotni Lestvici doživljanja stresa doseže od 15 do 75 točk, srednjo raven stresa pomeni 45 točk), dosegajo pa nekoliko višjo vrednost od pričakovane na eni od pod-lestvic, tj. pod-lestvica Pouk in delo za šolo (na pod-lestvici Pouk in delo za šolo lahko učenec doseže med  5 in 25 točk, pri čemer 5 točk pomeni minimalno doživljanje obremenjenosti/stresa z dejavniki pouka in dela, povezanega s šolo, 25 točk pomeni maksimalno doživljanje stresa pod vplivom teh dejavnikov. Rezultat 15 točk izraža srednjo obremenjenost z dejavniki pouka).

Povprečje rezultatov učencev v vzorcu na tej pod-lestvici znaša 16,6 točk, kar je nekoliko (statistično pa pomembno) višje od pričakovane vrednosti 15 točk.

Rezultati na drugih pod-lestvicah kažejo, da učencev druge pomembne skupine dejavnikov – odnosi v šoli, pričakovanja staršev, dejavnosti izven pouka – ne obremenjujejo. Povprečni rezultati učencev na omenjenih pod-lestvicah so namreč pomembno nižji od pričakovanih vrednosti, ki na posamezni lestvici kažejo na zmerno doživljanje stresa.

Znotraj pod-lestvice Pouk in delo za šolo izstopata rezultata na postavkah “Ocenjevanje” in “Veliko število predmetov na dan”. To sta dejavnika, ki predstavljata najmočnejši vir stresa pri osnovnošolcih. Ocenjevanje doživlja kot precej ali močno obremenjujoče 63,9 % učencev, 20% učencev srednje obremenjuje, zgolj 15 % učencev pa odgovarja z “me nekoliko” oz. “me minimalno obremenjuje”. Veliko število predmetov na dan z najvišjima ocenama stresnosti ocenjuje 48,5 %, 38,4 % učencev ta dejavnik zmerno obremenjuje, 23 % pa jih veliko število predmetov na dan zgolj nekoliko ali minimalno obremenjuje.

Graf 1: Doživljanje stresa v 6. in 8. razredu Graf 2: Doživljanje stresa pri dečkih in deklicah

Mlajši učenci dosegajo tako na celotni lestvici, kot na vseh pod-lestvicah, pomembno nižje rezultate od starejših učencev, doživljajo torej nižjo stopnjo stresa od starejših vrstnikov (graf 1). Na pod-lestvicah obstajajo nekatere razlike med dekleti in fanti (graf 2). Fantje namreč izražajo višjo stopnjo stresa na pod-lestvicah Pričakovanja staršev ter Odnosi v šoli, pri čemer velja ponovno izpostaviti, da je povprečni rezultat tako deklet kot fantov na obeh lestvicah nizek in pomeni, da niti pričakovanja staršev niti odnosi v šoli zanje ne predstavljajo pomembnega vira stresa.

V drugem delu raziskave smo raziskali vprašanje, kako šestošolci in osmošolci presojajo  pogostost lastne izpostavljenosti različnim stresorjem, vezanim na pouk in odnose v šoli. Lestvica izpostavljenosti stresorjem je sestavljena iz štirih pod-lestvic: a. stresorji, povezani z neugodnimi značilnostmi pouka (npr. nezanimiv pouk, prezahtevne vsebine, nerazumevanje razlage, nepravično ocenjevanje itd.); b. stresorji, vezani na odnose s sošolci (npr. izpostavljenost trpinčenju, prezrtost, osamljenost itd.); c. stresorji, vezani na odnose z učitelji (npr. nespoštovanje s strani učitelja, nezaupanje učitelja itd.) ter d. stresorji, vezani na način učenja (npr. učenje na pamet).

Učenci ocenjujejo, da negativnim stresorjem, vezanim na pouk, in stresorjem, vezanim na odnose v šoli (tako z učitelji, kot s sošolci) niso izpostavljeni prav pogosto, so pa ocene pogostosti izpostavljenosti stresorjem starejših učencev pomembno višje od ocen izpostavljenosti stresorjem mlajših (graf 3).

Graf 3: Izpostavljenost stresu v 6. in 8. razredu

Tretje raziskovalno vprašanje se je nanašalo na pogostost doživljanja različnih znakov stresa.

Lestvico znakov stresa sestavljata dve pod-lestvici: a. psihološki in fiziološki znaki stresa (npr. nimam apetita, utrujen sem, ne morem se osredotočiti) ter b. negativno vedenjski znaki stresa (npr. ne naredim domače naloge, učim se kampanjsko itd.).

Učenke in učenci v vzorcu različnih znakov stresa v povprečju ne doživljajo prav pogosto, izjema so utrujenost, nezmožnost koncentracije in občutki napetosti, ki jih dve tretjini učencev doživlja precej ali zelo pogosto. Starejši učenci pogosteje doživljajo znake stresa od mlajših, med dečki in deklicami pa obstaja razlika v vrsti znakov stresa (graf 4 in graf 5). Medtem, ko se dečki odzivajo predvsem z nekaterimi negativnimi vedenjskimi znaki stresa, se deklice pogosteje odzivajo s fiziološkimi in psihološkimi znaki stresa (počutim se negotovo, ne morem se sprostiti, nimam apetita itd.)

Graf 4: Znaki stresa pri dečkih in deklicah Graf 5: Znaki stresa v 6. in 8. razredu

Preverjali smo tudi razlike med učenci, ki so na Lestvici doživljanja stresa dosegli visoke rezultate (so močno pod stresom oz. doživljajo močne občutke obremenjenosti), ter učenci, ki so na tej lestvici dosegli nizke rezultate (niso pod stresom oz. ne doživljajo obremenjenosti).

Rezultati kažejo, da med skupinama učencev obstajajo razlike v rezultatih na vseh pod-lestvicah Lestvice izpostavljenosti stresorjem. Učenci, ki doživljajo močnejši stres, ocenjujejo, da so pogosteje izpostavljeni stresorjem pouka, stresorjem, povezanim z odnosi z učitelji, ter stresorjem, povezanim z odnosi s sošolci ter imajo določene naravnanosti  glede načina učenja (sprotno učenje in učenje z razmišljanjem). Prav tako se skupini učencev razlikujeta v oceni pogostosti doživljanja znakov stresa: učenci, ki doživljajo močnejše občutke stresa, poročajo o večji pogostosti doživljanja znakov stresa v primerjavi z učenci, ki doživljajo minimalen stres.

Učenci, ki doživljajo močnejše občutke stresa, se razlikujejo od učencev z minimalnim doživljanjem stresa tudi glede na “nadzor nad učnimi dosežki” (lokus kontrole), tj. prepričanja o tem, v kolikšni meri nadzorujejo/lahko vplivajo na svoje učne rezultate. Učenci, ki doživljajo močan stres, so v večji meri prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od pameti, ki pa je prirojena lastnost in je ni moč spremeniti. V večji meri kot učenci, ki doživljajo šibek stres, so prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od sreče in od tega, ali so učitelju všeč. Učenci s šibkim doživljanjem stresa pa so prepričani v nasprotno, namreč, da so njihovi dosežki odvisni od delovnih navad ter od količine ter od kakovosti učenja.

Učenci, ki doživljajo močan stres, se od učencev, ki doživljajo šibek stres, razlikujejo tudi po tem, da imajo glede izobrazbe nižje cilje, obenem pa zaznavajo nižja pričakovanja glede dosežene izobrazbe s strani staršev. Med skupinama obstajajo tudi razlike v povprečnih ocenah pri treh predmetih, namreč, pri matematiki, pri slovenščini in pri tujem jeziku, v smeri višjih ocen učencev, ki doživljajo nižjo stopnjo stresa.

Preverjali smo tudi, kako učenci izrabljajo svoj popoldanski čas. Večina učencev (68, 1,%) jih za pot v šolo porabi do 10 minut, nadaljnjih 24,4 % pa do 30 minut. Za domače naloge porabi večina (55,9,%) učencev do 30 min, nadaljnjih 29,3 % pa do ene ure. Za učenje porabi 64,3 % učencev do ene ure na dan, izjema je učenje pred testi, ko se učijo dlje. Za mobilne naprave ali računalnik porabi 27,7,% učencev do 30 min na dan, 29,8,% učencev jih mobilnik uporablja do ene ure dnevno, nadaljnjih 23,7,% pa preždi ob napravah eno do dve uri dnevno, pri čemer jih največ posluša glasbo (58,5,%) ali klepeta s prijatelji (52,3,%). Približno četrtina učencev jih s pomočjo naprave išče informacije za šolo.

Med učenci, ki poročajo o močnejših občutkih stresa, in učenci, ki poročajo o minimalnem stresu, obstaja razlika glede izrabe popoldanskega časa: učenci z močnejšim doživljanjem stresa poročajo o večji porabi časa za učenje, za domače naloge, za interesne dejavnosti ter za uporabo računalnika ali mobilne naprave, v primerjavi z učenci, ki doživljajo šibkejši stres.  

Končno poročilo.

Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter