Priporočila za ocenjevanje znanja v osnovnih šolah

Na podlagi vladnega sklepa o podaljšanju ukrepov in omejitev na področju vzgoje in izobraževanja se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih šolah izvaja na daljavo.

Na Zavodu RS za šolstvo smo pripravili Priporočila za ocenjevanje znanja v osnovnih šolah, ki smo ga posodobili glede na priporočila posredovana šolam v mesecu aprilu 2020.

Za podporo pri izvajanju priporočil se ravnatelji lahko obrnejo neposredno na predstojnice Območnih enot Zavoda RS za šolstvo, učitelji pa se lahko za strokovno podporo po posameznih predmetih oziroma področjih povežejo s svetovalci Zavoda RS za šolstvo. Nanje se lahko učitelji obrnejo po elektronski pošti, prek spletnih učilnic ali po telefonu.

S priporočili za ocenjevanje znanja v osnovnih šolah želimo izpostaviti ključne pogoje, načine in rešitve za izvedbo ocenjevanja znanja v okviru izobraževanja na daljavo. Ker izobraževanje na daljavo predstavlja kontinuiteto vzgojno-izobraževalnega procesa, ki je potekal od 1. septembra 2020, naj v času izobraževanja na daljavo učitelji ocenjujejo znanje, ki je bilo ustrezno obravnavano, utrjeno in z različnimi oblikami ter metodami tudi preverjeno. 

  • Pri ocenjevanju znanja je smiselno, da učitelj uporabi načine, s katerimi so se učenci seznanili že v okviru dejavnosti preverjanja. Učitelj naj ob tem zagotovi, da so učenci seznanjeni z načini in kriteriji ocenjevanja znanja.
  • Učitelj naj presodi, ali bo cilje, ki so jih učenci dosegali v obdobju izobraževanja na daljavo, vrednotil tudi z oceno.
  • Učitelj naj učencem omogoči čas in pogoje, da vzpostavijo rutino komuniciranja, ustrezno količino dnevnih zadolžitev, ustrezne in sprotne povratne informacije. V času izvajanja izobraževanja na daljavo naj učitelj okrepi sistematično spremljanje napredka in razvoja učenca ter mu posreduje kakovostne povratne informacije o napredku in dosežkih.
  • Pri ocenjevanju znanja naj učitelj uporabi različne oblike in načine ocenjevanja znanja, ki jih je uporabil že pri preverjanju znanja (npr. likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, ustni odgovori, seminarske naloge, projektno delo, nastopi učencev) in so primerne za izobraževanje na daljavo. Učitelj naj se izogiba ocenjevanju znanja učencev s pisnimi preizkusi znanja.
  • Če se učitelj odloči za ocenjevanje, naj pred tem izvede preverjanje, ki naj bo po vsebini in formi podobno ocenjevanju znanja. Tako lahko učenci neposredno izkusijo, kako bo videti ocenjevanje znanja ter po kakšnih kriterijih bodo ocenjeni (npr. v času izobraževanja na daljavo je lahko takšno preverjanje tudi ustno in ima eksemplarično funkcijo: učitelj se denimo z enim ali dvema učencema dogovori za neocenjeno ustno preverjanje, ki odraža značilnosti kasnejšega ustnega ocenjevanja znanja, ga posname, nato pa si posnetek lahko ogledajo tudi drugi učenci, pri čemer zagotovi, da do posnetka lahko dostopajo samo učenci istega oddelka).
  • Pomembno je, da ima učenec možnost izdelek/dokaz o naučenem, ki bo ocenjen, na podlagi povratnih informacij izboljšati. Pri tem velja poudariti, da dokazi o učenju, ki se zbirajo v času izobraževanja na daljavo, niso ovrednoteni z (delnimi) ocenami, plusi, minusi in drugimi simboli, ampak izključno s povratnimi informacijami, ki izhajajo iz kriterijev ocenjevanja znanja.
  • Za namene ocenjevanja v času izobraževanja na daljavo učitelji določijo (prilagodijo) kriterije ocenjevanja znanja in z njimi seznanijo učence pred začetkom ocenjevanja (strokovni aktivi na šolah imajo že od začetka šolskega leta oblikovane kriterije za ocenjevanje znanja).
  • V primeru, da se je zaradi fleksibilno organiziranega urnika pouk predmeta začel v drugem ocenjevalnem obdobju, učitelj  lahko oceni znanje učencev na podlagi zbranih in na daljavo pridobljenih dokazov o učenju. Učenci morajo biti natančno seznanjeni z izbiro izdelkov, ki bodo ocenjeni, morajo imeti možnost sodelovati in učitelju predlagati, kateri izdelek (ali izdelki) po njihovi presoji najbolje odraža usvojeno znanje.
  • Učitelji načine in oblike ocenjevanja prilagodijo izobraževanju na daljavo in jih uskladijo v strokovnih aktivih.
  • Oddelčni učiteljski zbor uskladi načrt ocenjevanja za posamezen oddelek (roke in načine ocenjevanja znanja učencev). Z načrtom ocenjevanja je seznanjen ravnatelj.
  • Učitelj učence seznani s kriteriji in načrtom ocenjevanja.
  • Pri ocenjevanju izdelka učitelj omogoči učencu vpogled v popravljen in ocenjen izdelek z ustrezno zapisano obrazložitvijo oziroma povratno informacijo o dosežku.
  • Pri preverjanju in ocenjevanju znanja učenca s posebnimi potrebami učitelj upošteva individualiziran program, ki se v času izobraževanja na daljavo prilagodi nastalim razmeram. S spremenjenim individualiziranim programom, v katerem se opredeli oblika in način ocenjevanja znanja glede na individualne potrebe in zmožnosti učenca ter pogoje za ocenjevanje na daljavo, razrednik seznani starše, učenca in oddelčni učiteljski zbor. Pri ocenjevanju znanja učenca s posebnimi potrebami učitelj upošteva prilagoditve, določene v spremenjenem individualiziranem programu.
  • Učitelj učencem zagotovi možnost popravljanja ocen. Učencem, ki izrazijo željo po popravljanju oziroma izboljševanju ocene, učitelj to praviloma omogoči.
  • Učencem, ki so negativno ocenjeni, učitelj omogoči »popravljanje ocen«. To ne pomeni, da bi učenci »popravljali« vsako pridobljeno negativno oceno.