domov

SLO

ZALOŽBA   vozicek

Poučevanje tujih jezikov v luči razvoja kompetenc

Ljubljana, 23.11.2019

22. in 23. novembra 2019 je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca v izobraževanju – Odgovorni državljani s pomočjo učenja tujih jezikov, katere osrednja tema je bila učenje oziroma poučevanje tujih jezikov v luči razvoja kompetenc tako učečih se, kot tudi učiteljev. Na konferenci je bilo predstavljenih 23 praktičnih primerov pouka tujih jezikov s pristopom formativnega spremljanja.

Uvodoma so zbrane nagovorili Uwe Reissig iz Goethe-Instituta Ljubljana, ki je izpostavil, da je izobraževanje zelo pomembna obogatitev posameznika, saj mora učečega se opremiti ne samo z znanjem ampak tudi kompetencami, da bo v življenju znal zavzeti proaktivno držo in zasledovati svoje cilje. Jens Wagner iz Veleposlaništva Republike Nemčije je dejal, da je potrebno stremeti k prizadevanjem, da mladi postanejo aktivni državljani, ki znajo kritično razmišljati, znajo razložiti svoja stališča in so se pripravljeni vseživljenjsko učiti. “Pred nami je  izziv na področju izobraževanja, zato moramo sodelovati, izmenjevati znanje, izkušnje in pozitivne prakse,” je dejal in dodal, da je že obiskal slovenske šole, na katerih poučujejo nemški jezik, zato meni, da bo Slovenija kos izzivom. Ob tem se je zahvalil vsem učiteljicam in učiteljem nemškega jezika v Sloveniji, ki posredujejo znanje mladim.

Dr. Vinko Logaj, direktor ZRSŠ je v nagovoru poudaril, da je sodelovanje med zavodom in Goethejevim inštitutom zelo pomembno, saj družba in tehnološki napredek zahtevata nove pristope v šolskem sistemu, če govorimo o kritičnem in aktivnem državljanu. S formativnim spremljanjem tudi na zavodu v ospredje  postavljamo učence, dijake, da skozi proces vzgoje in izobraževanja pridobijo znanje, ki jim bo pomagalo na poti k aktivnemu in razmišljujočem posamezniku, ki vstopa v svet, je dejal.

Izredna prof. dr. Klara Skubic Ermenc je predstavila zgodovino poučevanja tujih jezikov in poudarila, da mora pouk v današnjem času težiti k temu, da učenca pripelje tako do široke komunikacijske zmožnosti kot razvoja kompetenc. “Slediti moramo praktičnim in pragmatičnim ciljem, saj  znanje jezika pomeni tudi razumevanje družbe. Učenci in dijaki bodo tako vešči in bodo veliko praktičnega pridobili da bodo lažje vstopali na trg dela in bodo znali zavzeti družbeno kritično držo.”

Prof. dr. Janez Skela iz Univerze v Ljubljani je orisal trenutno politiko in prakso tujejezikovnega izobraževanja ter izpostavil, da so se skozi čas tudi na tem področju stvari zelo spremenile. Področje poučevanja jezika je postalo preveliko in preveč raznoliko, zato moramo slediti dosledni tujejezikovni politiki ter sodobnim razvojnim tokovom, je dejal. Tujejezikovna pedagogika je ves čas temeljila na iskanju najboljše metode poučevanja kot osnovnega pristopa in ta proces se še vedno ni končal. Poučevanje/učenje jezikov ima posebno izobraževalno vrednost, ki sledi tako vzgojnim kot izobraževalnim ciljem, omogoča osvoboditev iz omejitev/meja/spon učenčevega domačega okolja in kulture ter omogoča refleksijo o sebi in svoji kulturi, je poudaril v nagovoru.

Doc. dr. Brigita Kacjan je poudarila pomen produktno orientiranega učenja. “Če imajo učenci pred seboj konkretne naloge in cilje, učne produkte, je njihovo delo smiselno in zato je pri njih prisoten večji motivacijski vidik učenja, zato mora pouk  potekati situaciji primerno.”

Dr. Liljana Kač iz Zavoda RS za šolstvo je v prispevku »Učenec v središču učenja, poučevanja in formativnega spremljanja« orisala, kako formativno spremljanje razumemo na zavodu ter predstavila rezultate razvojnega dela pri pouku nemščine. Predstavila je publikacijo »Formativno spremljanje v podporo učenju«, ki smo ga leta 2016 izdali na zavodu. Najdragocenejša povratna informacija je tista, ki pride od učenca k učitelju, saj mu pomaga, da ve, kaj učenci še potrebujejo, kaj si želijo, kje so, kam si želijo, kakšni so njihovi cilji in kako so razumeli naučeno. Vprašanja, ki jih postavljajo učitelji, bi morala vzbujati radovednost, biti povezovalna, odprta, da ženejo učence k raziskovanju, je dejala ter poudarila, da je pomembno da učenci in učitelji skupaj vnaprej določijo kriterije za vrednotenje znanja. Formativno spremljanje uvajamo na zavodu tako na ravni predmetov, pri čemer so ustanovljene skupine razvojnih učiteljev, delujemo tudi na ravni šol, pri čemer se trudimo, da bi učitelji poučevali po tem pristopu in na ravni projektov, je dejala ter povedala, da je to konstruktivistični pristop, ki učenca postavlja v središče učenja in poučevanja z vsemi posebnostmi, lastnostmi in željami. Pri poučevanju tujih jezikov to pomeni, da se učenec razvije v družbeno odgovorno osebo, ki zna reflektirati lastno učenje jezikov.

“Formativno spremljanje prispeva h kvaliteti odnosov med učenci in učiteljem in učenci, njegov namen pa je ustvariti varno, miselno spodbudno, sproščeno in psihološko varno ter socialno vključujoče učno okolje,” je poudarila in v nadaljevanju predstavila značilnosti pristopa formativnega spremljanja, pri čemer učitelj z vprašanji spodbuja dialog in učencem daje prostor za razmislek. Učenci tako razumejo, kaj se učijo, zakaj se učijo in kaj bodo morali znati, da bodo uspešni, razvijajo odgovoren odnos do učenja, svoje znanje izkazujejo na različne načine, učitelj pa mora biti pri tem občutljiv za individualne razlike med učenci, še posebej za razlike v predznanju. Seveda pa morajo biti učni cilji razumljivi učencem, je dejala.

Konferenca se je zaključila s sobotno okroglo mizo na temo »odgovoren državljan s pomočjo učenja tujih jezikov  – vloga formativnega spremljanja«, ki jo bo moderiral novinar Igor Bergant, sodelovali pa so prof. prof. dr. Michaela Sambanis (Freie Universität Berlin), prof. dr. Agnes Einhorn (Technische Universität Budapest – Fremdsprachenzentrum), izr. prof. dr. Alja Lipavic Oštir (Univerza v Mariboru) ter Monika Krančič (OŠ  I Murska Sobota), Valerija Šijanec ( OŠ Odranci) ter dr. Jolanda Lazar.

Letni zbornik CIDREE Yearbook 2019 – Student Voice in Education.

Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter