domov

SLO

ZALOŽBA   vozicek

Intervju z Nino Ostan

Je delati na dveh mestih, poučevati na gimnaziji in biti pedagoška svetovalka na ZRSŠ, privilegij ali težava?

Privilegij s težavami (izstreli in se nasmehne)! Privilegij je združevanje in prepletanje dveh polov izobraževanja. Na eni strani bogate in zmeraj sveže izkušnje poučevanja, inspirativen neposreden stik z mladostniki, poznavanje notranjega delovanja šole, poznavanje učiteljevega dela, njegovega razmišljanja, šolskega razpoloženja, na drugi strani pa prostor za več distanciranega razmisleka ob kompleksnosti šolskega sistema, priložnost, da kaj reflektirano utemeljim, zapišem. Ta dvojnost me torej bogati, širi moj pogled in mi tako v eni kot drugi vlogi daje prepotrebno samozavest.

In kje so potem težave? V količini dela, množici naloženih in zadanih nalog. Dve polovični službi pač nista ena, sta veliko več. Pogosto so zato naloge opravljene v mojem prostem času (zvečer, ponoči, ob nedeljah ali praznikih) in morda manj poglobljeno, kot bi si želela.

V utemeljitvi nagrade, ki ste jo prejeli na ZRSŠ, se pogosto omenja spodbujanje ustvarjalnosti. Kateri so čudežni vzvodi, s katerimi se lahko pri dijaku prebudi, spodbuja in krepi ustvarjalnost?

Ustvarjalnost je večplasten in s stališča šolske prakse abstrakten pojem. Raje zastavimo ustvarjalno mišljenje. Dijakom se trudim ustvarjalno mišljenje približati, saj se ga podobno kot kritično mišljenje lahko učimo. Ker poučujem likovno umetnost, kjer je ustvarjalno mišljenje na nek način likovno materializirano, to ni prav težko. Z dijaki se ob gledanju umetnin tako v razredu kot v mestu ali galeriji veliko pogovarjamo, učimo natančnega opazovanja in branja umetnin, razbiranja detajlov, postavljanja umetnin, idej in dogodkov v družbeni kontekst, v kontekst preteklosti in prihodnosti. Dijakom zastavljam kompleksnejša vprašanja, na katera je potrebno izbrskati odgovore, ki naj bodo seveda želeno različni. Skratka, to nekako drugačno, sveže preoblikovano mišljenje se ob skrbnem mentoriranju učitelja iz ozadja kaj hitro zgodi.

Kar štiri učne načrte ste morali na hitro pripraviti za umetniško gimnazijo. Je tudi ustvarjanje učnega načrta kreativno opravilo?

Učni načrt je zelo natančen uraden dokument in je temelj vsakega predmeta. Vsebuje, vsaj v našem prostoru, zahtevane elemente in sledi utečenemu zapisu. Je sežet, našteva, kopiči cilje, vsebine, zahteve. Je taksativno suhoparen. In je predvsem timsko delo, ki nastaja skozi proces usklajevanja, utemeljevanja, dopolnjevanja. Pri snovanju ni veliko svobode, prej snovalce vodijo omejitve. Priprava učnega načrta je mukotrpen skupinski proces, kjer se iskreno zadovoljstvo pojavi šele po opravljenem delu, torej ob dokončanem učnem načrtu. Je pa zato lahko učiteljeva praksa, ob predpostavljeni avtonomiji in strokovnosti,  toliko bolj kreativna.

Starejša umetnost je za profesorja varni pristan: vse je raziskano, vse zapisano in povedano – verjetno tudi v didaktičnem smislu. Vas izziva moderna, sodobna umetnost. Zakaj?

To je vendar moj čas, je čas, v katerem živim, ki me vsak dan znova zapeljuje in intrigira. Želim ga razumeti, ga raziskati, izkusiti, še posebej skozi umetnost. Biti človek svojega časa, se mi zdi za učitelja eden predpogojev. Saj kako bi se  sicer približali mladostniku, postavljenemu v ta hitro  spreminjajoči se svet/čas, če ga sami ne bi razumeli?! A ob tem naj bi učitelj skozi naš čas mladostniku približal preteklost, mu odprl vrata v zakladnico človeštva. Ga hkrati naredil za dediča preteklega znanja in znanilca klic prihodnosti. Ali kot je bilo že tolikokrat povedano: stojimo na ramenih prednikov in nastavljamo ramena zanamcem. In v tem presečišču je sodobnost.

Vaši dijaki so na Mednarodnem trienalu sodobne umetnosti mladih v letih 2011 in 2014 prejeli nagrado  za  odličnost  in  inovativnost.  Leta 2011 jih je strokovna komisija izbrala za najboljšo nacionalno postavitev. Leta 2014 je bila poljanska dijakinja izbrana za najbolj obetajočo mlado umetnico trienala. V katerem ognju se kuje vaše naslednje železo?

Tudi letos jeseni odhajamo na Mednarodni trienale sodobne umetnosti mladih v Talin. A je format trienala zdaj drugačen, ni nacionalnih selekcij, pač pa gre za žirijski koncept. Med zelo veliko prispelimi deli so izbrali 100 likovnih del. Med temi je 20 del slovenskih dijakov, tudi 4 dela »mojih« poljancev. Videli bomo, kakšen bo odziv žirije in obiskovalcev.

Sicer pa to ni moje edino vroče železo. Sodelujem v skupini, ki pripravlja prenovo likovne gimnazije, v naslednjem mesecu načrtujem maturitetni seminar z državno predmetno komisijo. Ker poučujem v klasični gimnaziji, me tudi ta, z vsemi svojimi posebnostmi, veliko zaposluje. Prejšnjo soboto smo z dijaki raziskovali umetnine na slovenskem Štajerskem, to soboto se bomo srečali s sodobno umetnostjo v Benetkah, pripravljamo likovne projekte in z oktobrom se tudi šolsko delo začne intenzivirati.

Nina Ostan je na Zavodu RS za šolstvo višja svetovalka za umetnostno zgodovino, zaposlena za polovični delovni čas. Preostali del opravi kot profesorica na Gimnaziji Poljane. Vidna je njena vloga tudi v evropskem prostoru, saj je kot mentorica ali udeleženka mednarodnih srečanj dejavna od Estonije do Portugalske.

Nina Ostan

svetovalka za umetnostno zgodovino, Zavod za šolstvo

Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter