domov

SLO

ZALOŽBA   vozicek

Intervju z Jano Grah

Deset let delate na ZRSŠ. Kaj se je v tem času v družbi, na šolah in na ZRSŠ spremenilo na področju vključevanja otrok s posebnimi potrebami?

Moja pot na ZRSŠ se je začela leta 2007. Med sodelavce, na eno izmed manjših območnih enot, sem prišla z velikimi pričakovanji, da bom s svojim delom prispevala k ustvarjanju sodobnega šolskega prostora. Moja pot je povezana s področjem vključevanja otrok s posebnimi potrebami, z razvojem spodbudnega učnega okolja in  vključujoče šole. V desetih letih se je na teh področjih marsikaj spremenilo. Med najpomembnejše spremembe štejem sprejetje in uvajanje koncepta dela z učenci z učnimi težavami v osnovni šoli, spremembe Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in podzakonskih aktov. Po organizacijskih spremembah dela na Oddelku za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami v letu 2015 sem postala skrbnica štirih komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Dobila sem nove naloge in z njimi tudi nov pogled na vključevanje otrok s posebnimi potrebami.  Pri usmerjanju otrok s posebnimi potrebami delujem že s tretjim računalniškim programom, ki bi ga želeli še posodobiti in nadgraditi. Ob vseh naštetih spremembah sem aktivno podajala pobude in pomagala pri izboljšavah.

Navdušuje me razvojna naravnanost ZRSŠ in mojih sodelavcev. Velik poudarek dajem komunikaciji in spoštljivemu dialogu. Iz vsakodnevnih nalog vedno poskušam sestaviti veliko sliko, v kateri je potrebno biti korak naprej in delovati za prihodnost. Vsak dan je zame nov delovni in profesionalni izziv.

Če v zvezi z inkluzijo primerjate dobre tuje rešitve s slovenskimi: s katerimi državami stoji Slovenija v isti vrsti in v čem nas nekatere države prehitevajo?

Po svetu se od devetdesetih let prejšnjega stoletja v ospredje postavlja zagotavljanje enakih možnosti, uspešno napredovanje, enakopravno sodelovanje vseh vpletenih in družbena pravičnost. V različnih državah, kulturah ter v skladu z različnimi družbenimi normami in praksami je  raznolikost in posebnost učencev različno obravnavana.

Skupno pa nam je, da v ospredje vključujoče šole postavljamo učence.

Zato je v tujih rešitvah in tudi pri nas za uresničevanje koncepta inkluzije pomembno, da vključevanje razumemo kot vključevanje vseh učencev, vseh njihovih raznolikosti, posebnih in osebnih potreb in nadarjenosti. Še zlasti je pomembno, da inkluzijo razumemo kot pot profesionalnega in osebnega razvoja učiteljev in ustvarjanje priložnosti za vse: učence, učitelje, starše in druge strokovne delavce. Ključno pri razvoju vključujoče šole je ustvariti okolje, v katerem se upoštevajo individualne potrebe vsakega posameznega učenca, razvoj posameznikovih močnih področij ter pridobivanje kakovostnega znanja in kompetenc za uspešno učenje.

Kje smo na tej poti v slovenskem prostoru? Pri iskanju odgovora na to vprašanje naj vedno znova razmislimo o svojih prepričanjih in vsakodnevnem ravnanju v smeri razvoja inkluzije oz. vključujoče šole. Z izkušnjami, znanjem in odprtim delovanjem lahko poskrbimo, da bomo imeli še bolj stabilen, varen in spodbuden oz. vključujoč šolski prostor za vse.

Pri svojem delu se srečujem z učitelji, o katerih lahko povem, da  sprejemajo raznolikost ter oblikujejo dobro poučevalno prakso. Priznam pa, da si želim več takih učiteljev, ki  sprejemajo raznolikost med učenci, pri vključevanju vseh učencev uporabljajo sodobne strategije, vrednotijo svojo prakso, se povezujejo med sabo in z ZRSŠ, podpirajo drug drugega in v vsakodnevnem delovanju odstranjujejo ovire pri uresničevanju inkluzije oz. vključujoče šole.

Pogosto delujete tudi v praksi. Do kod seže vaše delovanje? Do šol, centrov za socialno delo, družin …

Zaradi svoje izkustvene povezanosti s prakso in temeljitega poznavanja problematike vključevanja otrok s posebnimi potrebami v vzgojo in izobraževanje z različnih zornih kotov se od začetka v procesu usmerjanja poglabljam v vsak primer posebej ter si prizadevam poiskati za otroka oz. mladostnika, njegove učitelje in družino najustreznejše rešitve. Svojega dela ne omejujem le na pisarniško, ampak se aktivno vključujem v reševanje problemov in odstranjevanje ovir, ko je v korist otroka to potrebno  Pri usmerjanju otrok s posebnimi potrebami se pogosto povezujem s centri za socialno delo, policijo, društvi, organizacijami in strokovnjaki.

Z odločbami o usmeritvi se otroku dodeli status otroka s posebnimi potrebami, ki sega širše in ne le na področje vzgoje in izobraževanja, saj so z njim  povezane še druge pravice na različnih področjih družbenega, delovnega in socialnega življenja in financiranja. Prav zaradi tega je potrebno poznavanje zakonodaje in predpisov s sorodnih področij in usklajevanje in sodelovanje med različnimi resorji.

Med pomemben element delovanja na ZRSŠ štejem dejavno sodelovanje z vrtci in šolami, saj prav z nenehnim svetovanjem in izobraževanjem strokovnih delavcev na temo potreb vseh otrok ustvarjam pogoje za vključujoče izobraževanje. V podporo delovanja strokovnih delavcev v smeri razvoja vključujoče šole pripravljam kontinuirana delovna srečanja za strokovne delavce vzgojno-izobraževalnih ustanov, seminarje, sooblikovala sem tudi dan odprtih vrat na to temo in je bil namenjen staršem, družinam, centrom za socialno delo in strokovni javnosti.

S svojim strokovnim znanjem in pripravljenostjo sprejemati nove izzive se vključujem tudi v druge naloge ZRSŠ, v različne projekte s področja vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami s poudarkom na ustvarjanju spodbudnega učnega okolja in vključujoče šole. Sodelovala sem pri oblikovanju strategij za povečanje dostopnosti in enakih možnosti v šolah, ki izvajajo nižji izobrazbeni standard, pri pripravi gradiv in izvedbi strokovnih srečanj za pedagoške svetovalce in pri pripravi gradiv za študijske skupine.

Sodelovali ste pri ustvarjanju letošnjega bestselerja – Zavodove publikacije o inkluziji z naslovom Vključujoča šola. V katerih elementih ta publikacija pomeni preboj z obstoječo prakso in v katerih elementih je pomoč vzgojiteljem in učiteljem?

Na ZRSŠ želimo učitelje spodbuditi k iskanju odgovorov na vprašanji Kaj je treba spremeniti v šolski praski za upoštevanje vseh razlik med učenci? ter Kako lahko v vsakdanjih šolskih primerih prispevamo k uresničevanju vključevanja vseh učencev v vzgojno-izobraževalni proces? V letu 2017 sem kot glavna urednica veliko napora, znanja in energije vložila v pripravo priročnika za učitelje in druge strokovne delavce z naslovom Vključujoča šola. Priročnik združuje strokovna, znanstveno-raziskovalna in osebna spoznanja avtorjev – svetovalcev, ki podpirajo razvoj vključujoče šole. Z njim odgovarjamo na številna vprašanja šolske prakse. Dodatna vrednost priročnika je prav v njegovi široki uporabnosti. Strokovni delavci ga lahko uporabijo za načrtovanje in spremljanje pouka, kar je še posebej pomembno – za razmislek o lastnem profesionalnem razvoju in kot izhodišče za delavnice v šolskih kolektivih. Bogatijo ga konkretne strategije, orodja, pristopi ter primeri iz prakse in za prakso, ki so učiteljem v pomoč pri podpiranju vsakega posameznega učenca, razumevanje lastnega delovanja in pri razvoju vključujoče šole.

Jana Grah je na murskosoboški enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo 10 let zaposlena kot višja svetovalka za vodenje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Doktorirala je iz specialne in rehabilitacijske pedagogike. Letos je prejela priznanje ZRSŠ za profesionalno in predano opravljeno delo ter v strokovni javnosti priznane dosežke.

 

Dr. Jana Grah

višja svetovalka za vodenje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, Zavod RS za šolstvo

Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter